Tiskane izdaje
Pregovor, da prva lastovka še ne naredi pomladi, ne velja za najbolj navdušene privržence motorizma. Zato je prva letošnja žrtev med motoristi za vse ljubitelje hitrosti resno opozorilo na dolgo pričakovano motoristično sezono. A ta primer ni osamljen, saj se je konec tedna huje ponesrečilo še nekaj motoristov, sobotne tragedije mladega motorista, ki še ni opravil vozniškega izpita, pa le ne gre prezreti. Statistike zadnjih let, vsaj smrtnih nesreč motoristov, so iz leta v leto spodbudnejše. Če je leta 2008 na slovenskih cestah umrlo 46 motoristov in predlani 31, se je število lani ustavilo pri 23. Sicer počasneje, a vendarle, se zmanjšuje tudi število laže in huje ranjenih. Vseh prometnih nesreč, v katerih so bili vpleteni mopedisti in motoristi, je bilo pred dvema letoma 1380, predlani 1327, lani pa 1193.
Primerjave s številom prevoženih kilometrov kažejo, da je tveganje za nesreče med motoristi osemkrat večje kot med avtomobilisti. To hkrati pomeni, da so ranljivejši. Tudi med motoristi z več izkušnjami prevladuje mnenje, da mlajši motoristi niso deležni ustreznega šolanja za vožnjo z motorjem, kaj šele, da bi pri nas zaživele šole varne vožnje. Žal pa hkrati posamezni motoristični lobiji, v katerih so tudi vplivni politiki, poveličujejo motorizem na Slovenskem, tudi za ceno življenj predvsem mladih in neizkušenih motoristov.
Seveda se motoristom med vožnjo ni treba pripenjati, kot se morajo vozniki osebnih avtomobilov in njihovi sopotniki. O početju zadnjih policisti po akciji Slovenija, pripni se še niso napisali poročila, izjema so posamezne policijske uprave.
Na začetku pomladi kaže pogledati, kako je z varnostjo motoristov. Čeprav so vzroki in okoliščine, v katerih so se zgodile nesreče v zadnjih dneh, zelo različni, se odgovorni za prometno varnost iz leta v leto zanje ne zmenijo kaj dosti, krivdo pa večinoma prelagajo na prehitre in neizkušene motoriste. Prej ali slej bo treba presekati s filozofijo, če ni za nesrečo kriv človek, je vozilo. Bolj izjema kot pravilo je, da bi za nesrečo lahko bila kriva cesta. Spomnimo tudi na javna opozorila motoristov, ki so od prometnega ministrstva zahtevali ureditev varovalnih ograj tako, da bi jih v primeru nesreče obvarovale pred najhujšimi posledicami. Tuje raziskave, na domače bomo morali še počakati, kažejo, da so ustrezne zaščite na obcestnih varovalnih ograjah preprečile 80 odstotkov tragičnih zdrsov v nosilne stebričke.
Sicer pa - kdo naj bi bil odgovoren tudi za tragične nesreče kolesarjev in motoristov na luknjastih in z ogromnimi količinami ostankov posutega peska prekritih cestah in pločnikih?
