Tiskane izdaje
Prepoznava osumljencev na podlagi fotografij je ena od podpornih dejavnosti policije, ki je večkrat zaslužna, da storilec odgovarja za svoja dejanja. Pravilo je, da kriminalisti fotografirajo vsakega, ki stori (hujše) kaznivo dejanje. Vendar povsem prostih rok pri tem le nimajo. Ker ob fotografiranju vzamejo še prstne odtise in bris ustne sluznice zaradi DNK, morajo upoštevati predpise. Prav tako je predpisano, koliko časa smejo hraniti podatke. To je do absolutno zastaralnega roka kaznivega dejanja, zaradi katerega se je storilec znašel v njihovih krempljih.
Tatiči, preprodajalci, morilci, gospodarstveniki ...
Zmotno je mišljenje, da se v policijskem »fotoalbumu« znajdejo samo tatiči, preprodajalci, morilci in drugi podobni prestopniki, pred objektiv se morajo ponavadi postaviti tudi storilci gospodarskih ali korupcijskih kaznivih dejanj.
Urejanje arhiva fotografij in njihova prepoznava sta pred časom potekala ročno. V posebnem bobnu so bile zložene tropozne (od spredaj in z obeh profilov) fotografije osumljencev, urejene po spolu, starosti, barvi las in drugih osebnih značilnostih. To ni bilo samo zamudno za arhiviranje, tudi za oškodovanca ali pričo je bilo gledanje toliko fotografij zelo naporno.
Nekoč je imela vsaka policijska uprava svoje skladišče fotografij. Podatki niso bili centralizirani, kar pomeni, da je bila možnost prepoznave bistveno manjša. Na primer: Dolenjec je prišel krast na Obalo. Čeprav so ga domači kriminalisti že obravnavali in fotografirali, ga njihovi koprski kolegi niso imeli v svoji fotozbirki. Tako se je oškodovanec zaman poglabljal v kupe fotografij in iskal storilca. Zdaj v isto bazo vnašajo podatke iz vseh policijskih uprav in jih iz nje tudi črpajo. Storilec se tako težje izogne kazni, čeprav deluje na drugem koncu Slovenije. Pravzaprav so zdaj prek mednarodnih baz podatkov izbrisane tudi državne meje v Evropski uniji.
Na prepoznavo ponavadi povabijo vsakega, ki je storilca kaznivega dejanja ali prekrška (tako je bilo, denimo, ob nasilnih demonstracijah po Sloveniji) dobro videl. »Nima smisla nekoga vabiti, če je osumljenca videl samo od zadaj,« pojasnjuje Gregor Kovač, ki je v upravi kriminalistične policije odgovoren za izvajanje tovrstnih dejavnosti.
Na izbiro mora biti
Da gre prepoznava skozi sodniško sito, mora imeti priča ali oškodovanec na voljo najmanj 12 podobnih fotografij. »Zato moramo, če računalnik izpiše manj zadetkov, kakšnega od parametrov izključiti, da se nabor poveča.« Prepoznava ne poteka vedno le s pomočjo zunanjih ljudi, ampak to lahko počnejo tudi policisti oziroma kriminalisti. »Če nimamo očividca kaznivega dejanja, imamo pa, recimo, posnetke nadzornih kamer, si pomagamo z njimi. Potem primerjamo karakteristike posnetega osumljenca z našo bazo podatkov,« je še eden od načinov dela. Še korak naprej so šli pri fotorobotiki, saj sistem omogoča samodejno iskanje fotografij osumljencev na podlagi izdelanega fotorobota.
Še do pred kratkim je Gregor Kovač v policiji sam vodil delo in projekte, povezane s tovrstno prepoznavo osumljencev, zdaj pa imajo vse večje policijske uprave po Sloveniji svojega strokovnjaka. Te so izobrazili v okviru projekta Face Trace, ki ga je financirala Evropska unija, slovenska policija pa je ob tem nabavila moderno strojno in programsko opremo.
»Gledalec« se zaveže varovanju osebnih podatkov
V rednem delavniku se z identifikacijo storilcev na podlagi fotografij ukvarjajo strokovnjaki, pri nujnih zadevah pa po obširni bazi podatkov lahko brskajo tudi policisti. »Kadar gre za nujne ali priporne zadeve, lahko policisti na posameznih postajah opravijo postopek prepoznave. Z geslom pridejo do centralnega registra in dostopajo do aplikacije.«
Ker je znano, da je Slovenija v svetovnem merilu le manjša vas, je razumljivo, da na fotografijah marsikdo prepozna koga, ki z obravnavanim dogodkom nima nič, je pa na stranpota zavil drugje. Pred začetkom postopka zato oškodovanca opozorijo, da je po zakonu dolžan varovati tajnost osebnih podatkov, kar tudi podpiše. Če nekdo, denimo, v evidenci vidi svojega soseda in to razkrije, je torej on prekršil pravila, ne policija.
