Svojci prepričani, da je bil Cakić usodnega dne napaden

Obtoženčevi družinski člani so opisovali, da se je obtoženi iz tujske legije vrnil spremenjen, začel je tudi popivati.

Objavljeno
10. april 2018 14.33
sojenje Stefanu Cakiću za umor Gašperja Tiča, Ljubljana, 3.4.2018. Foto: Marko Feist
Jure Predanič
Jure Predanič
Ljubljana - Stefan Cakić je že pred tragičnim dogodkom lanskega junija, ko je umrl igralec Gašper Tič, povzročil več incidentov, tudi takšnih, da je posredovala policija, smo slišali na sodišču, kjer so bili zaslišani njegovi družinski člani. Tako je v enem primeru pozival policista, naj ga ustreli, spet drugič se je menda vedel kot jezen pitbul.

Ko je Nenad Cakić junija lani na pikniku na mobilnem telefonu prebral novico, da je nasilne smrti umrl igralec Gašper Tič, je pomislil na svojega sina Stefana in zato odšel na policijo. Pisalo je namreč, da je osumljenec star 20 let, njegovega sina pa tisto noč ni bilo domov. Vedel je tudi, da Tiča pozna, poleg tega je bil v tistem času kot nekakšna tempirana bomba. Kmalu se je izkazalo, da se je v policijskem pridržanju res znašel Stefan.

Iz tujske legije se je vrnil drug človek

Na današnjem nadaljevanju sojenja za uboj, ki naj bi ga Cakić zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, so na prostor na priče stopili obtoženčev brat Aleksander Cakić ter oče Nenad in mati Draga Cakić. Vsi trije so bili že zaslišani v preiskavi in tokrat niso hoteli pričati, tako da je predsednik senata Ciril Keršmanc le prebral njihove izpovedi. Na sodišču smo tako slišali, da je bil Stefan Cakić običajen in netežaven otrok, ki je rad treniral nogomet, tudi šolo je izdeloval povprečno dobro. Vse pa se je spremenilo, ko je po koncu srednje šole julija 2015 odšel v tujsko legijo, po lastnih besedah zaradi želje po avanturi.

Za njegov odhod je vedel le dobro leto starejši brat, temu je novico zaupal dva dni pred odhodom, a ga je prosil, naj staršem reče, da je šel z dekletom na morje. Brat ga je skušal prepričati, naj ne odide, vendar je bil Stefan trdno odločen. Oče, katerega znanec je dolga leta preživel v tujski legiji, je sicer sumil, da je pot tja zanesla tudi njegovega sina, sploh ko se je na telefonske klice javljal francoski odzivnik. Domači so Stefana, ki je bil med drugim nekaj časa na Korziki, po osmih mesecih obiskali v Parizu, pozneje pa je za nekaj tednov prišel domov na obisk. Takrat so ga prepričevali, naj ostane doma, a je odšel nazaj v Francijo.

Ko se je septembra 2016 vrnil, je bil drugačen, povsem drug človek. Z bratom, s katerim sta bila velika zaupnika in najboljša prijatelja, se ni več družil tako pogosto, začel je zahajati v svojo družbo, dvakrat do trikrat na teden je odhajal ven in popival. O tem, kaj se mu je dogajalo v tujski legiji, ni hotel govoriti ne staršem ne bratu. Kot je povedal Aleksander Cakić, se mu je zdelo, da brat od nečesa beži. Domači so mu predlagali, naj svoje težave zaupa strokovnjaku, psihologu, a je dejal, da za to ni nobene potrebe.

Pomoči ni hotel

Jemanje kokaina je doma zanikal, čeprav je tudi krvni test potrdil vsebnost te droge v njegovem organizmu. Po enem od incidentov je namreč v lokalu poklical policijo, nato pa grozil, da bo šel z nožem nad policista, in ga pozival, naj ga ustreli. Končalo se je tako, da so ga sprejeli v psihiatrično bolnišnico. Čeprav so ga doma skušali prepričati, naj poišče pomoč, je zatrdil, da ima vse pod nadzorom in da bo z jemanjem kokaina in popivanjem prenehal sam.

Da z njegovim sinom nekaj ni v redu, je Nenad Cakić, ki dela kot varnostnik, izvedel tudi od svojih kolegov, ki so mu povedali za Stefanovo eksplozivnost, v nekem lokalu se je tako menda vedel kot jezen pitbul. V nekem drugem lokalu, kjer sta bila oče in sin skupaj, se je Stefan sporekel z drugimi gosti, vendar se je moral po besedah Nenada Cakića »v mikrosekundi pomiriti, ker je bil zraven on«. Še nekaj dni pred dogodkom je Cakić spet sam poklical policijo, ko je menda razgrajal pri svojem stricu, in policija ga je odpeljala. Pozneje se je za dejanje po besedah Drage Cakić moral opravičiti.

Kljub tem dogodkom so Cakićevi družinski člani vztrajali, da se je sicer vedel spoštljivo, sploh do starejših, in da sam ne bi nikogar napadel, če ne bi bil pred tem sam napaden. Prepričani so, da je moral biti napaden tudi usodne noči.

Zanimala so ga dekleta

Nenad Cakić sam sicer že leta dela v lokalu za istospolno usmerjene, kar sta njegova sinova vedela in sprejela, z ženo sta ju tudi vedno vzgajala, da je treba bili strpen do drugačnih. Vse tri priče so na sodišču še zatrdile, da Stefan nima prav nobenih homoseksualnih nagnjenj. Čeprav ni imel resne zveze, je imel dekleta, in samo ta so ga menda zanimala. Da so očitno laži, pa je Stefanov oče komentiral izjave prič, dveh Tičevih prijateljev, ki sta na sodišču povedala, da je bil pravzaprav Cakić tisti, ki je Tiču s svojim vedenjem dajal pobudo.

Da Stefan Tiča pozna, so doma sicer vedeli, saj je to povedal sam. Obtoženčev oče je sina tudi videl v njegovi družbi, ko se je neke noči, menda prav tiste, ko sta se Cakić in Tič spoznala, oglasil v Box baru, da bi sina odpeljal domov, ta pa ga je prepričal, da bo spil še kakšno pivo. Poleg tega je Tiča poznal iz lokala, kjer je delal. Kljub veliki razliki v letih njunemu prijateljstvu obtoženčevi domači niso namenjali velike pozornosti, Nenad Cakić si je mislil, da se sinu očitno »dobro zdi, da pozna nekoga s televizije«.

Sojenje se nadaljuje prihodnji teden, na sodišču pa so že izčrpali večino dokaznih predlogov ter zaslišali vse priče in sodne izvedence. Senat mora sicer še odločiti o enem od dokaznih predlogov zagovornika Gorazda Fišerja, potem bi se sojenje lahko končalo.