Preprodaja podjetij bivšega policista ni sporna

Maribor – Ugodno se je za nekdanjega prometnega policista Stanka Kurnika in njegovo partnerko Edito Golob razpletel sodni proces zaradi suma nezakonitega spravljanja ljudi čez mejo. Najhujšega očitka sta oba oproščena, je pa Kurnik dobil pogojno kazen, ker je brskal po policijskih evidencah.

»Če bi vedel, da bom imel toliko težav, tega ne bi počel,« se je na začetku sojenja branil Kurnik, a v svojem početju ni videl prav nič spornega. To je zdaj ugotovilo tudi sodišče, saj je tako njega kot Edito Golob opralo krivde, da sta 35 tujcem omogočila bivanje v Sloveniji.

Sodelovanje s Pro Finom

Specializirana državna tožilka Mojca Gruden jima je naprtila, da sta s preprodajo podjetij, zlasti državljanom Kosova in Makedonije, tem omogočila bivanje v Sloveniji tako, da so postali lastniki podjetij in na podlagi tega dobili delovne vizume, saj so povedali, da bodo delali v družbi, kjer so večinski lastniki. Posledično so dobili tudi dovoljenja za začasno bivanje.

Kurnik se je zagovarjal, da se je ustanavljanja podjetij lotil izključno z namenom povečati obseg poslovanja v računovodskem podjetju Pro Fin, katerega šefinja je njegova partnerka Edita Golob. Iz njegovih besed je bilo razbrati, da so si stranke na podlagi ustnega izročila kar same podajale kljuko pisarne.

Posla se je lotil tako, da mu je družba Pro Fin posodila 7500 evrov ustanovnega kapitala, ki ga je, preden je posamezno podjetje prodal, dvignil in z obrestmi vred vrnil: »Moj edini interes je bil, da bo družba sodelovala z računovodskim servisom. Bistvo ustanavljanja družb ni bilo pridobivanje prihodka, ampak sodelovanje s Pro Finom.«

Nikogar niso silili

Lastnik družb – v letih 2012 in 2013 jih je ustanovil približno 50 – je bil zelo kratek čas, tudi manj kot en mesec. Koliko je s preprodajo zaslužil, ni znano, saj policija v ovadbi zneska ni navedla. Menda je zahteval od 100 do 650 evrov ali pa je prodajo pogojeval s tem, da bo za računovodske storitve bodočega podjetnika skrbel računovodski servis njegove partnerke.

Sodišče mu je očitno verjelo in ga oprostilo očitkov kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje. Enako je storilo pri soobtoženi Editi Golob. Tudi ona je poudarila, da so stranke same prihajale v njen servis in občasno so komu kaj napravili zastonj z namenom pridobitve novih strank: »Nikogar nismo silili postati naša stranka, to je bila njihova odločitev.«

Po besedah Golobove so se v Pro Finu za posel z ustanavljanjem podjetij odločili, ker so se na trgu pojavili tovrstni ponudniki in so tudi sami ugotovili, da bi lahko to bila njihova konkurenčna prednost. Dejala je, da je bil prvi kupec Slovenec, čigar podjetje je Pro Finu že v prvih štirih mesecih prineslo 1700 evrov prihodka. Golobove namreč ne zanimajo podjetja, ki ne poslujejo, saj Pro Fin ne zaračunava pavšalnih zneskov.

Za nekatera podjetja pod obtožbo še zmeraj opravlja računovodske storitve, je odgovorila na očitek tožilstva, da sta s Kurnikom dobro vedela, da tujci pri nas ne bodo opravljali nobenega dela, ampak so želeli le priti v Slovenijo in posledično Evropsko unijo.

Tožilka je za oba zahtevala visoke kazni: za Kurnika štiri leta in pol zapora, za Golobovo leto dni manj. Če bi obveljala tožilkina, bi morala vsak plačati tudi 360 dnevnih zneskov denarne kazni, kar se izračuna na podlagi posameznikovega premoženja.

A sodišče je obsodilo le Kurnika, pa še tega samo na pogojno zaporno kazen petih mesecev in pol s preizkusno dobo enega leta, ker je kot policist s službenim geslom na službenem računalniku pregledal davčne številke tujcev. Kurnik tega ni zanikal, branil se je, da je želel tujce le obvarovati plačila morebitne globe zaradi nepravočasno oddanih obrazcev.