Imel je srečo, da je po vbodu z nožem preživel

Domnevni storilec Martin Brezar je po dogodku sam kar trikrat klical številko 113.

Objavljeno
28. februar 2018 15.09
Posodobljeno
01. marec 2018 07.00
mfe sojenje
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Ljubljana - »Nekega kvalitetnega pretepa ni bilo,« je opisal F. G. dogajanje na terasi okrepčevalnice Osterman v Kočevju oktobra lani, ko je, trdi tožilstvo, Martin Brezar z nožem zabodel Saša Petka, enega najuspešnejših bodibilderjev pri nas.

Na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča se je nadaljevalo sojenje Martinu Brezarju, kočevskemu Romu, ki naj bi 1. oktobra lani petnajst minut pred eno zjutraj z nožem, dolgim devet oziroma deset centimetrov, v trebuh zabodel Saša Petka.

Ta vbodna rana, pravi Andraž Glavič, sodni izvedenec abdominalne in splošne kirurgije, je bila huda in smrtno nevarna. Poškodovani je namreč imel srečo, da je z globoko in osem do deset centimetrov široko rano preživel, saj so bili ogroženi jetra, večje žile, desna ledvica in črevesje. Poleg tega, da bi zaradi poškodb lahko v kratkem času umrl - na srečo je hitro dobil zdravniško pomoč - bi se zaradi prerezanega črevesja utegnilo zaplesti tudi kasneje, med okrevanjem, ker bi lahko prišlo do okužbe. Moč vboda, je zapisal izvedenec, je bila velika.

Včerajšnja prva priča, S. Š., ki je v lokalu delala kot natakarica, dogodkov, ki so pripeljali do zapleta, ni videla. Po 23. uri je začela pospravljati mize in stole na terasi, v lokalu pa se ni dogajalo, kot je dejala, »nič problematičnega«. Zabava, organizirana za zaključeno družbo, se je končala in gostje so odšli iz lokala, vrata so zaklenili in pospravljali prostor. Potem pa je eden od gostov, F. G., ki je bil na terasi, potrkal na vrata in rekel, da »ga je zaklal in da naj pokliče rešilca«. Kmalu zatem je odšla domov in šele kasneje, okoli tretje ure zjutraj, izvedela, da naj bi Martin Brezar zabodel Saša Petka. »Pred tem pa nisem videla prepira,« je dejala S. Š.


Martin Brezar naj bi z nožem zabodel Saša Petka. Vbodna rana v trebuhu oškodovanca je bila smrtno nevarna. Foto: Marko Feist/Delo

Priča je videla »cufanje, nič tako groznega«

Kaj se je zvečer, predvsem pa med polnočjo in eno uro zjutraj, dogajalo v okrepčevalnici Osterman, ni vedel povedati niti F. G., ki se je od desete ure zadrževal na terasi lokala, kjer je bilo po njegovih besedah kar nekaj ljudi. Kdo vse je bil na tej zabavi, ni spremljal, obenem pa je bil zaradi popitega alkohola »trd«. Malo pred eno zjutraj, ko se je zgodil incident, je bil s hrbtom obrnjen proti vratom in je slišal nekakšno »cufanje«. Ko se je obrnil, je videl, da se preriva in tepe nekaj ljudi, morda štirje ali pet.

To ni bil »kvaliteten pretep«, bil pa je »fajt kot fajt«, je razložil F. G.: »Meni se ni zdelo tako grozno, samo umaknil sem se.« To dogajanje je trajalo kratek čas, morda minuto, potem pa je zaslišal »krvavi, krvavi« in zagledal Petka, kako stoji ob ograji in iz trebuha krvavi. Na tleh je zagledal tudi nož. Odšel je k vratom lokala, potrkal, in ko mu je natakarica odprla, rekel, naj pokličejo rešilca. Ko je prišel ven, se je večina razkropila, hkrati pa je videl, da je D. Ž., prijatelj Saša Petka, poškodovanega že naložil v avto in ga skupaj z eno od deklet, ki so bila tam, odpeljal na urgenco.

Že med preiskavo je F. G. razložil, da je bilo takrat ozračje v Kočevju naelektreno, ker naj bi se ta večer zgodil še en incident: govorili so o nekakšnem pohodu Romov, ki naj bi pred kinom, ki je v neposredni bližini okrepčevalnice, pretepli nekega fanta.

Sodnik Marko Češnovar je prebral tudi uradni zaznamek o treh klicih na številko 113, ki jih je v kratkem času, takoj po dogodku, opravil Brezar. Prosil je, naj čim prej pošljejo policijsko patruljo, ker se je pri okrepčevalnici Osterman vnel pretep med njim, Petkom in drugimi. V drugem klicu je razložil, da naj patruljo pošljejo tudi pred bližnjo osnovno šolo, kjer da je, in dodal, da ga je strah. V tretjem klicu pa je dejal, naj patrulja pride čim prej, sicer bo končal in dva ali tri poslal v grob. Po besedah Brezarjevega zagovornika Mihe Kuniča to pomeni, da je bilo obtoženega strah in da je skoraj jokal, ker je menil, da ga zasledujejo. Zato je prosil policijo, naj čim prej pride pred šolo, kjer jih je čakal bos.