Tiskane izdaje
Ljubljana - Tako kot Evropa tudi Slovenija ne bo ušla kokainu, saj je uživalcev belega praška iz dneva v dan več. Strokovnjaki opozarjajo, da to ni le mamilo tistih, ki se radi zabavajo ponoči, ampak po njem čedalje bolj posegajo vsi sloji.
Kriza menda neposredno ne vpliva na zasvojenost z mamili. Zaradi čedalje slabših finančnih razmer pa se družba tega loteva z novimi prijemi - z iskanjem cenejših rešitev za zdravljenje.
»Podatki o zdravljenju zasvojenosti s prepovedanimi mamili kažejo, da vztrajno prihajajo kokainski zasvojenci, medtem ko je heroinskih čedalje manj,« je povedal direktor koprskega zavoda za zdravstveno varstvo Milan Krek. Manj razširjeno uživanje heroina pa ni le statistični podatek, saj se to potrjuje tudi na terenu.
A pomanjkanje heroina ne pomeni, da se zasvojenci odpovedujejo opojnim substancam, saj jih poskušajo nadomestiti z drugimi opiati in zdravili. Krek temu pravi »nadgradnja zasvojenosti z zdravili«, predvsem kot hkratno uživanje več vrst mamil in zdravil.
V Evropi je stanje na tem področju precej bolj problematično kot pri nas, je poudaril Krek, saj je vse več uživalcev kokaina, ki potrebujejo zdravniško pomoč. Kokain je namreč mamilo, s katerim postane uživalec zasvojen šele po določenem času. Tu so še občasni ali tako imenovani rekreativni uživalci, ki pa z zdravstvenega vidika niso tako problematični.
Kokain vse dostopnejši
Za razširjenost kokaina v družbi je najbolj kriva njegova dostopnost. »Evropa je razmeroma bogata celina in kot takšna zanimiv trg za preprodajalce. Kokain uporabljajo tudi kot stimulans za večjo opravilno sposobnost,« je opozoril Krek. Prav zato je specifičen, saj ga ne uporabljajo le mladi na zabavah, ampak tudi starejši, morda celo zelo uspešni ljudje.
Druga nevarnost je po Krekovih besedah čedalje bolj razširjeno uživanje sintetičnih drog. Samo lani so v Evropski uniji zasledili 42 novih. Splošno znano je, da si z uživanjem teh mamil marsikdo pomaga na delovnem mestu, saj bi sicer zaradi preobremenjenosti »pregorel«.
Uspešno preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti zahteva celovito in poglobljeno obravnavo. Vse se začne s splošno preventivo, pravi Krek. Ljudje morajo vedeti, kaj so mamila in kakšne so posledice uživanja.
Sledi preventiva, usmerjena na ciljno populacijo, torej na tiste, ki imajo v življenju več težav in pri katerih je večja verjetnost, da bodo posegli po mamilih.
Po Krekovih besedah prevečkrat pozabljamo, da je zasvojenost z mamili resna bolezen, ki jo v vsakdanjem življenju žal radi stigmatiziramo: »Zato so tisti, ki imajo že tako težave, še bolj odrinjeni na obrobje, namesto da bi jim pomagali. Povrhu vsega se mnogi okužijo še z virusom HIV ali s hepatitisom C, kar pa je že širši družbeni problem.«
Zasvojenci - del družbe
»Uživanje mamil smo sprejeli kot moralni delikt in ne kot sestavni del združbe. Ljudje so bili vedno zasvojeni z mamili, alkoholom, tobakom in drugimi psihoaktivnimi snovmi. To ni nič nenavadnega, to je treba sprejeti,« je dejal Krek. Pomembneje pa se je osredotočiti na to, kako jim pomagati preživeti.
»V Sloveniji je čedalje agresivnejša že protialkoholna politika. Problem niso tisti, ki pijejo, ampak tisti, ki so z alkoholom zasvojeni. Če kdo vsak dan spije kozarec vina, ni problematičen. Mejo med uživanjem in zasvojenostjo je treba znati potegniti.«
Na Drogartu, organizaciji za zmanjševanje škodljivih posledic alkohola in prepovedanih mamil, so lani opravili raziskavo o razširjenosti uživanja kokaina v nočnem življenju in na prireditvah elektronske glasbe. Ugotovili so podobno kot Milan Krek.
»Kokain so pred časom enačili s heroinom, češ da je to nevarno mamilo, zdaj pa je postal tako imenovana mainstreamovska droga. Uživajo ga tudi 30 in 40 let stari ljudje, ki mamil prej nikoli niso poskusili,« je povedala predsednica Drogarta Mina Paš.
Z anketiranjem uživalcev so ugotovili, da si vsaj občasno izmenjujejo pribor za snifanje, torej tulce, prek katerih se lahko prenaša predvsem hepatitis in celo virus HIV. Zato so začeli v okviru akcije za zmanjševanje škode deliti listke za snifanje, na katerih piše, da je lasten pribor zelo pomemben.
»Velika večina, po nekaterih raziskavah tudi do 85 odstotkov uživalcev jemlje kokain občasno in s tem nimajo večjih težav. Zato bi bilo škoda, da bi se nekdo, ki kokain vzame morda nekajkrat na leto, okužil s hepatitisom samo zato, ker ne ve, da se prenaša prek tulcev.«
Kriza ne vpliva neposredno
Psihiater Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, strokovne enote Psihiatrične klinike Ljubljana, je povedal, da na tiste, ki redno ali občasno posegajo po mamilih, finančna kriza ne vpliva neposredno: »Ljudje uživajo mamila z razlogom in večina zasvojenih z opiati je že tako in tako v stiski oziroma prihajajo s socialnega roba, običajno pa imajo še duševne težave. Za tiste, ki jemljejo kokain, pa za zdaj ne bi mogli reči, da so v hudi socialni stiski.«
Število uživalcev opiatnih drog se po Kasteličevih besedah skoraj ne spreminja. Rahlo se sicer še vedno znižuje starost začetnikov, hkrati pa se po drugi strani povišuje starost vključenih v programe. Tudi v centru opažajo čedalje bolj razširjeno uživanje novih sintetičnih drog oziroma stimulansov in kokaina.
Pomoč pri njih poiščejo predvsem tisti, ki imajo še druge psihične težave, na primer depresijo in psihotične motnje, ki jih takšna mamila lahko hitro povzročijo.
Zaradi krize in vsesplošnega varčevanja so se problema lotili drugače: v mreži centrov iščejo cenejše rešitve za zdravljenje zasvojenosti.
V zadnjem letu so se posvetili razvijanju programov za tiste, ki se poleg zasvojenosti spopadajo še z drugimi težavami. »Znova poudarjam, da zasvojenci posegajo po mamilih z razlogom, in če jim ne pomagamo odpraviti dodatnih težav, je tudi zdravljenje manj uspešno,« je poudaril Kastelic.
»Uspeh pa je odvisen tudi od tega, ali je kdo brez zaposlitve oziroma ne more do programa socialne pomoči.« Pri izmenjavi tulcev je velika nevarnost za okužbo s hepatitisom ali celo virusom HIV.
