Pri nasilju v družini menda še vedno šepa odziv policije

Ljubljana - Pravno-informacijski center (PIC) nevladnih organizacij je v sodelovanju s ciprsko nevladno organizacijo Mediterranean Institute for Gender Studies in ob finančni podpori Evropske komisije omenjeni projekt, krajše poimenovan React, začela izvajati leta 2009. Namen projekta je bil dvig ozaveščenosti glede nasilja v družini, eden od rezultatov pa poročilo, ki opredeljuje stanje na tem področju, implementacijo zakona o nasilju v družini in predloge za še boljše delovanje na tem področju, piše STA.

Kot eno od ugotovitev projekta je Katarina Bervar Sternad izpostavila zakonsko definicijo žrtve nasilja. Žrtve in povzročitelji nasilja niso definirani po spolu, čeprav, kot je poudarila, je velika večina povzročiteljev moških, žrtev pa žensk. S tem se po njenih besedah le nadaljuje povečevanje neenakega razmerja moči spolov.

Veliko pozornosti so v raziskavi namenili tudi ohranitvi anonimnosti žrtev in prič v postopkih. Bervar Sternadovi se pri tem zdi dobra praksa delovanje sodišč, ki ne zahtevajo podrobne podatke prič, temveč se navezujejo na podatke centra za socialno delo, ki je pričo napotila na sodišče. Tukaj je Bervar Sternadova spomnila tudi na medije, ki lahko s svojim poročanjem veliko storijo za ozaveščenost o problematiki, a hkrati razkrivajo identitete vpletenih, s tem pa žrtve celo odvrnejo, da bi nasilje prijavile.

Sicer pa so nevladne organizacije po njenih besedah sodelovanje z različnimi državnimi organi ocenjujejo kot zadovoljivo. Nato je Bervar Sternadova spomnila na brezplačno pravno pomoč, ki da bi se morala razširiti še na primere razvez, dodelitve otrok in določanje preživnin.

Psihično nasilje pred fizičnim

Koordinatorka projekta je še povzela nekatere statistične podatke za lansko leto. Kot je pojasnila, je bilo lani obravnavanih 1928 primerov nasilja v družini, žrtev je bilo 2975, povzročiteljev pa 1845. Najpogosteje se dogaja psihično nasilje, sledi fizično. Prav tukaj je izpostavila težave policije pri določanju, ali je šlo v konkretnem primeru za nasilje ali ne, še piše STA.

Dostikrat se namreč zgodi, da policisti izdajajo globe zaradi kršitev javnega reda in miru, ki ga mora na koncu plačati prav žrtev, zato naslednjič ne bo poklicala policije, je opozorila Bervar Sternadova. Prav tako je Bervar Sternadova spomnila tudi na razlike po različnih delih Slovenije. "Na Dolenjskem drugače interpretirajo nasilje družini kot na Primorskem, kjer pogosteje prijavljajo nasilje, a to še ne pomeni, da je nasilja tam tudi dejansko več," je sklenila.

Na policiji očitke o neustrzni obravnavi nasilja v družini zavračajo

Na današnje navedbe o neustrezni obravnavi primerov nasilja v družini so se že odzvali na policiji, kjer pravijo, da so že zdavnaj presegli pojmovanje, da klofuta ni nasilje. Očitke zavračajo z besedami, da je preprečevanje in strokovna obravnava nasilja v družini ena od njihovih prednostnih nalog. Letno na policiji obravnavajo na tisoče primerov prekrškov in kaznivih dejanj s področja nasilja v družini. Samo lani so policisti izrekli 1.080 ukrepov prepovedi približevanja, ugotovili 3.857 prekrškov nasilja v družini in podali kazenske ovadbe za 2.344 kaznivih dejanj nasilja v družini.

»Osnovni namen interveniranja policistov na kraju nasilja v družini je vzpostavitev miru in zagotavljanje varnosti žrtvi in drugim družinskim članom ter zavarovanje dokazov, ki bodo v nadaljnjih postopkih omogočili učinkovito izvedbo kazenskega postopka ali postopka o prekršku v skladu z veljavno zakonodajo. Policisti v primerih nasilja v družini obveščajo tudi pristojne centre za socialno delo, ki se neposredno vključujejo v reševanje problemov,« so še zapisali v sporočilu za javnost.