Prijateljici »posodila« denar svojega delodajalca

 Računovodkinja je družbo Metropolitana v lasti ljubljanske nadškofije olajšala za dobrih 180.000 evrov.

Objavljeno
06. september 2013 17.11
LJUBLJANA SLOVENIJA 21.9.2011 DENAR EVRI FOTO JOZE SUHADOLNIK
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika

Ljubljana – Za dobrih 180.000 evrov je nekdanja uslužbenka družbe Metropolitana v štirih letih oškodovala svojega delodajalca. Irena Skubic si je prisvojila denar od kupnine lesa oziroma je denar podjetja »posodila« svoji prijateljici Stanislavi Crnički Sobočan, ne da bi njeni delodajalci kaj vedeli o tem.

Irena Skubic, zdaj stara 52 let, je kot poslovodkinja in računovodkinja družbe Metropolitana, d. o. o., med 29. avgustom 2008 in marcem 2009 z bančnega računa podjetja s 24 transakcijami prenakazala 143.438 evrov na račun družbe Imperi, d. o. o., katere ustanoviteljica in direktorica je (bila) 53-letna Stanislava Crnički Sobočan (podjetje Imperi je bilo novembra 2011 izbrisano iz sodnega registra, ukvarjalo pa se je menda s taksistično službo).

Obtožba, ki jo bodo obravnavali na ljubljanskem okrožnem sodišču, Skubičevo bremeni poneverbe, Crnički Sobočanovo pa pranja denarja, saj je po prepričanju tožilstva vedela, da denar, ki ga je prejela na račun svoje družbe, izvira iz kaznivega dejanja.

Posojilo ali plačilo računov

Ustanovitelj podjetja Metropolitana je ljubljanska nadškofija, njeni zakoniti zastopniki pa so posamezniki, ki v nadškofiji opravljajo vidnejše funkcije. Janeza Celarja, ki je član uprave nadškofijskega gospodarstva, so kot direktorja in predstavnika oškodovane družbe na sodišču kot pričo zaslišali že v preiskavi. Med drugim je povedal, da je Skubičeva razpolagala z denarjem v okviru opravljanja dela poslovodkinje v Škofijski knjigarni, na podlagi njegove odredbe pa je tudi plačevala račune.

Sobočanova je v preiskavi priznala prejetje denarja, a je zanikala, da ga je prala. Menda gre za kredit, za katerega se je dogovorila s prijateljico Skubičevo, ki ji je denar posodila brez pogodbe, čeprav jo je večkrat vprašala zanjo, trdi. Šele pozneje so ji predstavniki Metropolitane rekli, da se Skubičeva z njimi ni dogovorila za posojilo. Tega bi sicer vrnila, pravi, a je postala njena družba nelikvidna, je pa v preiskavi obljubila, da si bo prizadevala vrniti denar iz dediščine.

Skubičeva, ki je bila zaposlena kot računovodkinja pri Metropolitani, se po drugi strani v preiskavi ni zagovarjala, je pa s predstavniki Metropolitane po tem, ko je eden od uslužbencev opazil nepravilnosti in so jo postavili pred dejstvo, sklenila notarsko zapisan dogovor o priznanju dolga. V Metropolitani so se namreč odločili, da bodo zadevo poskušali rešiti tiho, zato so z obdolženkama najprej sklenili sporazum, a sta Skubičeva in Crnički Sobočanova plačali le prvi obrok, potem pa kljub obljubam nič več.

Namesto na račun v žep

Poleg očitka, da je poneverila 143.438 evrov, Skubičevi tožilstvo v obtožnem predlogu očita še poneverbo 40.409 evrov. Zaposlena kot trgovinska poslovodkinja in pooblaščena za prevzem gotovine od kupnin, tudi kupnin od prodaje lesa, si je menda denar prisvojila, namesto da bi za prevzeto gotovino na podlagi blagajniških prejemkov izdelala račun ter gotovino položila na transakcijski račun Metropolitane. To je počela kar štiri leta – od maja 2005 do marca 2009 –, preden so to opazili njeni delodajalci.

Za prevzeto gotovino v 96 primerih ni izdala računa in je v žep menda pospravila celoten znesek, v treh primerih pa je za del prevzete gotovine naredila račun za nižji znesek, gotovina oziroma razlika pa je domnevno prav tako končala pri njej. Iz notarsko overjenega priznanja dolga izhaja, da naj bi šlo za 40.409 evrov.

Iz zaslišanja Celarja pa izhaja, da so z denarjem v tej družbi v lastništvu ljubljanske nadškofije očitno delali bolj po domače. O prejetem denarju v Metropolitani niso vodili nikakršne evidence, temveč so vse gradili »na zapanju in ustnih navodilih«, niso imeli nikakšnega pravilnika o poslovanju z gotovino in finančnem poslovanju, prav tako ni bilo pisnih navodil uprave ali vodstva. Na blagajniških prejemkih menda prav tako ni razvidno, da bi bil obračunan DDV oziroma akontacija davka, čeprav je priča zatrdila, da je to bila naloga ravno obdolžene, da pa so DDV vedno odvajali.

Potem ko so zaradi očitkov o poneverbi 40.409 evrov že začeli sojenje na ljubljanskem okrajnem sodišču, je sodišče na predlog obrambe postopek združilo s tistim na okrožnem sodišču.