Primer Nekrep še vedno brez epiloga

Ljubljana - Zgodba o neuspešnem zdravljenju zdaj že skoraj leto dni pokojnega dvanajstletnega dečka je pred poldrugim mesecem pretresla Slovenijo. A kljub temu se od tedaj še vedno ni zgodilo nič konkretnega, razen tega da je zaradi objektivne odgovornosti odstopil Alojz Gregorič, predstojnik pediatrije Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, ki pa v zvezi s tem primerom ni naletel na nikakršne očitke. Na zdravniški zbornici pravijo, da še vedno niso prejeli neodvisnega strokovnega mnenja iz tujine, ki bi bil v bistveno oporo pri ugotavljanju in prepoznavanju morebitnih nepravilnostih med zdravljenjem pokojnega Bora Nekrepa.

 

Odvetnik staršev Andrej Pitako je včeraj za Delo potrdil, da je zdaj pri tožilcu zdravniške zbornice vložil prijavo proti trem zdravnikom, in sicer zaradi kršitve kodeksa medicinske deontologije.

 

Zdravniki v Mariboru so, kot kažejo zapisniki zdravljenja in kot poudarjajo starši, povsem prezrli desetkratno povišanje amonijaka v otrokovi krvi in si zato v očeh Nekrepovih prislužili predikat »nesposobnosti in nečlovečnosti«. Zgodbo o zapletih, ki so jo starši konec lanskega novembra predstavili javnosti, je že tedaj zaokrožil odvetnik Pitako, ki je proti trem lečečim zdravnikom vložil kazenske ovadbe - zaradi malomarnega zdravljenja in povzročitve smrti iz malomarnosti.

 

Katere so bile konkretne posledice omenjenega dogajanja na strokovno-medicinski ravni? Strokovno vodstvo UKC Maribor je po otrokovi smrti odredilo interni strokovni nadzor; ta je pokazal, da naj bi bilo zdravljenje »v skladu s sodobno strokovno doktrino«. Otrokov oče je interne nadzornike zaradi takšnih navedb prijavil državni komisiji za preprečevanje korupcije, ki zdaj čaka na ugotovitve zdravniške zbornice, nakar naj bi sama sprožila ustrezne postopke.

Zdravniška zbornica je na prošnjo mariborske bolnišnice odredila še zunanji ekspertni nadzor; ugotovitve tega javnosti še niso znane (v javnost so prišli zgolj namigi, da naj bi bile ugotovitve zunanjega nadzora precej drugačne od navedb notranjih nadzornikov). Jasno je le, da se je nanje pritožil eden izmed treh vpletenih zdravnikov. Zdravniška zbornica se o zadevi še vedno ni izrekla - čaka na izsledke neodvisnega tujega mnenja.

Zdaj mineva že deset mesecev, odkar je Bor Nekrep umrl; zdravljen je bil šele devetnajst ur po sprejemu v bolnišnico in trinajst ur po tem, ko so mu postavili diagnozo: hiperamoniemija. Zdraviti so ga torej začeli šele v Ljubljani, kamor so ga prepeljali iz Maribora, a žal je bil otrok takrat že v globoki komi ...

»Zdi se neverjetno, da se skorajda v letu dni ni zgodilo - nič. Starši so popolnoma nemočni, saj so uporabili vse obstoječe pravne vzvode, ki ne premaknejo prav ničesar, čeprav živimo v pravni državi,« pravi odvetnik Pitako. Pri tem poudarja, da »še vedno ni znano, zakaj zdravniki v Mariboru ob ugotovljeni kritični koncentraciji amonijaka v krvi niso nemudoma ukrepali in zakaj so potrebovali kar šest ur za laboratorijski izvid, ki je v vsaki manjši, 'podeželski' bolnišnici gotov v 30 minutah«.

Andrej Pitako je prepričan, da ravnanje zdravniške zbornice ni v prid slovenskim zdravnikom. Svoje mnenje utemeljuje takole: »Dogajanje, ki smo mu priča, je zelo krivično - tudi zaradi velike večine zdravnikov, ki delo opravljajo zelo dobro. Zato si ne zaslužijo peska, ki jim ga meče v oči njihova stanovska organizacija; takšno ravnanje meče čudno luč na zdravniško zbornico ...«

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!