Primer Šilih potrdilo tudi Evropsko sodišče

Slovenija je v primeru Šilih kršila drugi člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - tako je junija 2007 presodilo Evropsko sodišče za človekove pravice, sedaj pa je zadevo potrdil tudi veliki senat Evropskega sodišča.

Objavljeno
09. april 2009 13.41
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu
Ka. Ž. /Kl.K./STA
Ka. Ž. /Kl.K./STA
Strasbourg - Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je danes v Strasbourgu v primeru Šilih proti Sloveniji potrdil razsodbo sodišča na nižji stopnji iz leta 2007, s katero je bila Slovenija obsojena zaradi pomanjkanja učinkovitih pravnih postopkov za določitev vzroka smrti in odgovornosti za smrt tožnikovega sina v bolnišnici.

Kot je povedal odvetnik zakoncev Šilih, Bojan Grubar, je veliki senat danes v celoti potrdil sodbo sodišča na prvi stopnji. Hkrati je ob današnji odločitvi izrazil "ogorčenje in sramoto", ker morajo slovenski državljani iskati pravico na sodišču v Strasbourgu "kot hlapec Jernej". Dodal je, da je resnično ogorčen nad tem, da se je Republika Slovenija pritožila zoper odločitev, ki je bila popolnoma jasna. In sporočilo sodišča po njegovih besedah je, da v Sloveniji nimamo neodvisnega sistema za ugotavljanje napak v zdravstvu.

Gre za izredno velik uspeh

Branje razsodbe velikega senata sta danes v Strasbourgu spremljala tudi zakonca Šilih. Franja Šilih je povedala, da gre za izredno velik uspeh. "Ko sem zadnje dneve poslušala ministrico Katarino Kresal, kako se bo opravičila izbrisanim, ki so tudi doživeli krivico, pričakujem tudi jaz, oba z možem in naša družina, da se nam bo naša država opravičila, predvsem pravosodni sistem, tožilstvo in zdravstvo," je dejala. Izrazila je, da ji je zelo hudo, da so morali po pravico v Strasbourg in toliko let čakati.

Njen soprog, Ivan Šilih, je dejal, da mu današnji dan pomeni zmago pravosodja v primeru zdravniških napak, ampak to je, kot je menil, šele začetek. "Z ženo sva naredila pionirsko delo , ko sva pravzaprav žrtvovala 16 let svojega življenja, da sva v tem pravdnem postopku, ki je tekel 16 let, dokazala, da imava prav," so še bile njegove prve besede po današnji odločitvi v Strasbourgu. "S tem morava živeti. Kako bo sedaj ukrepala naša država, bomo videli, in če se bo v sistemu kaj spremenilo," je menil. Po njegovih besedah je potrebno, da se bistveno spremeni zakonodaja do zdravniških napak, ki jih po besedah Ivana Šiliha moramo prav tako primerjati z drugimi napakami, kjerkoli se že pojavljajo, v gospodarstvu, družbenem življenju ...

Državna pravobranilka Tjaša Mihelič Žitko pa je povedala, da je sodba presenečenje. "Pomeni namreč velik preobrat glede na dosedanjo sodno prakso sodišča v zvezi s časovno pristojnostjo za presojo procesnega vidika pravice do življenja. Po dosedanji sodni praksi je namreč veljalo, da takšna odločitev pomeni vzpostavitev retroaktivne veljave konvencije, kar po splošnih načelih mednarodnega prava ni dopustno," je pojasnila. Sodba je po njenih besedah res mejnik za to vprašanje in bo preučitev argumentov, ki so sodišče prepeljali do takšne odločitve, po njenem mnenju gotovo zelo zanimiva.

"Dosedanja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je bila ravno obratna. V takšnih primerih, kot je ta, ko je prišlo do smrti pred uveljavitvijo konvencije, sodni postopki pa so se vodili po uveljavitvi, je sodišče štelo, da nima pristojnosti za presojo teh postopkov, ker nima pristojnosti niti za presojo same smrti, ki je bila izven obdobja veljavnosti konvencije," je pojasnila. Na vprašanje, ali morda načrtujejo nove korake, je dejala, da je zadeva zaključena. "To je zaključeno s tem postopkom," je odgovorila.

Zgodba zakoncev Šilih se je začela leta 1993

Njunega sina Gregorja so 3. maja 1993 po potovanju v tujini zaradi znakov alergije pripeljali na pregled na urgenco internega oddelka slovenjgraške bolnišnice. Dežurna zdravnica mu je brez predhodnih preiskav vbrizgala dve injekciji (dexamethanson in synopen), potem pa se mu je stanje zelo poslabšalo in sledila je klinična smrt. Po 16 dneh globoke kome je umrl v Ljubljani.

Starša sta v Sloveniji prvo kazensko ovadbo proti dežurni zdravnici zaradi zdravniške malomarnosti vložila 13. maja 1993, vendar je bila zaradi pomanjkanja dokazov 8. aprila 1994 zavrnjena. Šilihova sta nato nadaljnja leta, tudi po tem, ko je za Slovenijo začela veljati evropska konvencija o človekovih pravicah, pravico iskala tako v civilnih kot tudi kazenskih postopkih, vendar sta bila neuspešna. Kazenski postopek je bil zaradi pomanjkanja dokazov zaustavljen 18. oktobra 2000, 25. avgusta 2006 pa je bila več kot po enajstih letih zavrnjena tudi civilna tožba proti bolnišnici in zdravnici. Primer trenutno še čaka na ustavnem sodišču.

Franja in Ivan Šilih sta se zatem 19. maja 2001 obrnila na sodišče v Strasbourgu in v tožbi proti Sloveniji trdila, da je bil med drugim slovenski pravosodni sistem neučinkovit pri ugotavljanju odgovornosti za smrt njunega sina 19. maja 1993. Kot je nato 28. junija 2007 presodilo sodišče, je Slovenija v primeru Šilih kršila drugi člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (pravica do življenja), in sicer zaradi pomanjkanja učinkovitih pravnih postopkov za določitev vzroka smrti in odgovornosti za smrt tožnikovega sina v bolnišnici.

Državi postavili trimesečni rok za izplačilo odškodnine

Sodišče je zakoncema tudi prisodilo 7540 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in 2000 evrov za plačilo stroškov in izdatkov, državi pa postavilo trimesečni rok za izplačilo odškodnine do 28. septembra 2007. Državno pravobranilstvo je dan pred iztekom tega roka, 27. septembra 2007, vložilo zahtevo za ponovno obravnavo zadeve Šilih, tokrat pred velikim senatom. Na državnem pravobranilstvu so tedaj pojasnili, da se je Slovenija odločila za vložitev zahteve za predložitev zadeve velikemu senatu, ker so ocenili, da je sodišče prevzelo pristojnost presojanja učinkovitosti sodnih postopkov, povezanih s smrtjo Gregorja Šiliha, še v času, ko Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Slovenije ni zavezovala.

Slovenija je sicer 14. maja 1993 postala članica Sveta Evrope, 28. junija 1994 pa je ratificirala evropsko konvencijo o človekovih pravicah in priznala pravico posameznikov do pritožbe, navaja spletna stran Informacijske pisarne SE v Ljubljani.

Sodišče je obravnavo po slovenski zahtevi za obravnavo pred velikim senatom opravilo 2. aprila 2008, danes pa so na javni obravnavi velikega senata v Strasbourgu tudi prebrali razsodbo, v kateri je sodišče s 15 glasovi za proti dvema proti potrdilo odločitev izpred dveh let, da je šlo za kršitev 2. člena evropske konvencije. Obenem je zakoncema Šilih danes dosodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 7540 evrov, za poplačilo sodnih stroškov in izdatkov pa dosodilo 2000 evrov.