Prisluškovalec še vedno neznan

Policija na primeru »afera prisluškovanje« še dela, februarja dopolnili kazensko ovadbo.

Objavljeno
28. junij 2017 16.22
Mitja Felc
Mitja Felc
Ljubljana – Po mnenju hrvaških oblasti kontaminiran proces arbitraže zaradi pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik, ki je prišel v javnosti, je s stališča slovenskih oblasti sporen zaradi nezakonitega prisluškovanja, ki ga je izvedel za zdaj neznani storilec oziroma storilci.

Ko so posnetki pogovorov med zdaj še nekdanjim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in nekdanjo slovensko agentko pred arbitražnim sodiščem Simono Drenik prišli v javnost, je bilo hitro jasno, da gre za kaznivo dejanje, saj je znano, da je prisluškovanje brez odredbe sodišča kaznivo.

Kdo je naročil in kdo izvedel nezakonito snemanje, ostaja neznanka, do tega se niso dokopali niti preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada. Ti so maja lani na ljubljansko okrožno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete, je dodal še, da so kazensko ovadbo z novimi ugotovitvami februarja letos dopolnili in dodatne ugotovitve posredovali tožilstvu. Preiskavo so kriminalisti začeli na podlagi prejetih naznanil, med drugim je takrat tudi stranka SLS povedala, da so podali predlog za začetek kazenskega postopka proti neznanim storilcem zaradi nezakonitega prisluškovanja in zvočnega snemanja.

Policija je v okviru predkazenskega postopka opravila »protiprisluškovalni pregled« tudi pri nekdanji slovenski agentki. Pri tem je bilo ugotovljeno, »da posegov v napeljave, ki omogočajo internet in IP-telefonijo, ni bilo«.

Protiprisluškovalni pregled so opravili tudi v nekaterih prostorih zunanjega ministrstva, pri čemer prav tako niso odkrili prisluškovalnih naprav.

Že v času izbruha afere so nekateri varnostni strokovnjaki opozorili, da prisluškovanje v primerih, kot je slovensko-hrvaška arbitraža, ni nič nenavadnega, saj se išče načine, da bi nasprotno stran diskreditirali ali se dokopali do zaupnih informacij, ki bi jih lahko izkoristili sebi v prid.

Na splošno pa tako slovenska kot hrvaška zakonodaja omogočata, da obveščevalne službe lahko spremljajo mednarodne zveze, a to ne pomeni, da hrvaške službe lahko prisluškujejo, če sta bila v času pogovora tako Sekolec kot Drenikova v Sloveniji. To pomeni, da so kršili slovensko zakonodajo.