Tožilka je spremenila obtožni predlog, sodnica pa se je zaradi okuženosti s prisluhi izločila

Sojenje Francu Kanglerju zaradi dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježovita se bo začelo znova.

Objavljeno
10. december 2015 20.33
Franc Kangler na okrajnem sodišču, 18.2.2015, Maribor
Robert Galun
Robert Galun
Maribor – Na sodnem procesu zoper Franca Kanglerja zaradi dodelitve stanovanja vedeževalki se je zgodil preobrat. Tožilstvo mu zdaj očita zlorabo uradnega položaja, zato uporaba razvpitega prisluškovnja ni več dovoljena. Ker se je sodnica z njimi seznanila, se je izločila, in tako je primer spet na začetku.

Ko je sodnica Sonja Krajnc pred tednom dni oznanila, da bo spoštovala odločitev vrhovnega sodišča in izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov ne bo izvajala, nihče ni niti slutil, da bi lahko to za nadaljnji postopek pomenilo kaj dramatičnega, zlasti ker je nameravala še pred božičem proces končati. A zgodilo se je prav to. Ker tožilka Saša Lutarič očitkov ni mogla več opreti na prisluškovanja telefonskim pogovorom, je spremenila obtožni predlog. Kanglerju zdaj ne očita več sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, temveč zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic.

Po sodničinih besedah je treba zaradi prekvalifikacije kaznivega dejanja v blažjo obliko iz sodnega spisa izločiti vse prepise prikritih preiskovalnih ukrepov, prav tako vse dokaze, ki se nanašajo nanje. »Kar pomeni, da se moram izločiti tudi jaz. Glede na nastalo situacijo moram to storiti po uradni dolžnosti. To ni nekaj, kar bi bilo prepuščeno meni,« je Kanglerja šokirala Krajnčeva. Primer, ki zastara sredi julija 2016, bo zdaj prevzel nov sodnik, že tretji po vrsti.

Zakaj je tožilstvo obtožni predlog spremenilo šele zdaj, ko pa je vrhovno sodišče že lansko poletje ob razveljavitvi prvo- in drugostopenjske sodbe, s katerima je bil Kangler obsojen na sedem mesecev zapora, odločilo, da ga ni mogoče preganjati zaradi sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, ampak bi opis ravnanja kvečjemu lahko pomenil zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, je Lutaričeva utemeljila z razlago, da je menila, da bo sodišče dopustilo izvajanje prisluhov. Vendar je sodnica šele na prejšnji obravnavi povedala, da tega ne bo dopustila, zato tožilka obtožnega predloga prej ni spremenila.

Kanglerjev odvetnik Marko Bošnjak je procesno situacijo obžaloval, nikakor si ni želel, da bi postopek prekinili pol leta pred zastaranjem, potem ko je njegov klient v tej zadevi izpostavljen že več kot tri leta, je poudaril. »Po eni strani sem zadovoljen, da se je tožilstvo končno odločilo upoštevati sodbo vrhovnega sodišča in predvsem zakon v tej zadevi. Zadovoljen sem tudi, ker bodo očitno zdaj vendarle izločeni izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov, za katere ves čas zatrjujemo, da so bili odrejeni in izvajani nezakonito in so nedovoljen dokaz. Škoda pa je, da se je to zgodilo tako pozno.«

Po Bošnjakovem mnenju bi se moralo to zgoditi že na prvem sojenju ali pa vsaj po odločitvi vrhovnega sodišča. Če bi najprej tožilstvo in na tej podlagi zatem še sodišče upoštevalo odločitev vrhovnih sodnikov, bi bil sodni spis očiščen že v drugi polovici leta 2014, sojenje pa bi bilo od tiste točke naprej pravično in pošteno, poudarja Bošnjak. Tako pa je bil Kangler po njegovih besedah »leto in pol izpostavljen tej zadevi v prazno, popolnoma po nepotrebnem, moral je hoditi na sodišče, izpostavljen je bil medijskim pritiskom in vsemu drugemu. Želimo si, da bi se zadeva končala čim prej, in to tako, kot se edino mora – z oprostilno sodbo. Upam, da primer ne bo zastaral.«