Prometna varnost se izboljšuje

V letošnjem letu je do današnjega dne na slovenskih cestah umrlo za polovico manj ljudi kot v enakem obdobju lani.

Objavljeno
24. maj 2012 14.30
Ba. P., Delo.si
Ba. P., Delo.si
Ljubljana - Direktor Javne agencije RS za varnost prometa Ljubo Zajc je poudaril, da podatki kažejo, da bo letošnje leto po stanju varnosti na cesti podobno kot pred 55 leti.

Na novinarski konferenci so predstavili aktualno stanje varnosti cestnega prometa z napovedjo do konca letošnjega leta. Zajc je pojasnil, da so v tem letu do današnjega dne slovenske ceste terjale 27 življenj, v enakem obdobju lani pa 54. Ob tem je izpostavil, da je na slovenskih cestah še pet let nazaj 27 ljudi povprečno umrlo le v enem mesecu.

»Prvi podatki kažejo, da lahko letos dosežemo cilj, ki smo si ga zastavili, in sicer da na slovenskih cestah ne bi umrlo več kot 118 ljudi in da se jih ne bi več kot 860 telesno poškodovalo,« je povedal.

Zadnje leto, ko je na naših cestah umrlo 118 ljudi, je bilo leto 1957. »Seveda smo takrat imeli približno 20.000 vozil, danes pa je vozil skorajda 1.400.000, torej 70 krat več vozil kot pred 55 leti,« je dejal Zajc.

Po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa je do največjega zmanjšanja nesreč prišlo v Podravju, osrednjeslovenski regiji in na Gorenjskem, število mrtvih pa se je v največji meri zmanjšalo med vozniki osebnih avtomobilov. Ob tem Zajc pravi, da je »zelo spodbuden tudi podatek, da smo imeli 18 odstotkov manj prometnih nesreč zaradi posledic vpliva alkohola«.

Največ nesreč se zgodi v naselju, in sicer 70 odstotkov. Vendar pa se število prometnih nesreč s smrtnim izidom v 75 odstotkih zgodi izven naselja in le v 25 odstotkih v naselju.

Poletni meseci junij, julij in avgust so po besedah Zajca med najbolj nevarnimi. V teh mesecih namreč povprečno umre od deset do 14 ljudi, med 80 in 90 pa se jih hudo telesno poškoduje. Po Zajčevih besedah ima agencija takšna pričakovanja tudi letos. »Tisto, kar nas bo najbolj ogrožalo tekom teh treh mesecev, pa bo definitivno hitrost,« poudarja.

Najbolj ogroženi bodo po njegovih besedah motoristi in kolesarji, predvsem na področju osrednjeslovenske in podravske regije.