Tiskane izdaje
Specializirano tožilstvo je prepričano, da je imetje, s katerim je razpolagala ptujska frizerka in partnerica nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki se je pred leti znašel na drugi strani zakona, pridobljeno nezakonito. Vrbnjak je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen, za zapahe pa je šel šele, ko so ga prijeli po več letih skrivanja.
Po prestani kazni konec 2014. so ga izročili Italiji, kjer so ga iskali zaradi vpletenosti v trgovino z mamili; tam je bil sprva obsojen, po razveljavitvi obsodilne sodbe na ustavnem sodišču pa v novem sojenju oproščen.
Vrbnjakova družina je ves čas očitno živela dovolj razkošno, da so se porodili sumi, da si njegova partnerica Mrčinkova takega premoženja (hiše z bazenom) ni mogla prislužiti z delom v frizerskem salonu, saj je povrhu izkazovala tako slab promet, da je bila oproščena plačila davkov, nekaj časa je prejemala tudi otroški dodatek.
V obdobju, ki ga je zajela finančna preiskava, je kljub temu kupila zemljišče oziroma zgradila hišo, bila je lastnica ali uporabnica oziroma najemnica audija A8, audija A6, BMW X6 in mercedes benza ML 350 4matic. V gradnjo oziroma opremljanje hiše je med letoma 2011 in 2013 vložila več kot milijon evrov, tožilstvo pa ji s tožbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni) želi odvzeti nepremičnino, po oceni Gursa vredno več kot dvesto tisočakov, ter 327.170 evrov gotovine.
Dokazala zakonitost denarja
»Sodišče je v celoti zavrnilo zahtevek države, saj je moja stranka izkazala, da je imela iz obdobja pred začetkom finančne preiskave dovolj zakonitih sredstev, s katerimi je financirala pridobivanje svojega premoženja. Glede na to, da je to zatrjevala že med celotnim sodnim postopkom in to v sodnem postopku tudi dokazala, je odločitev pričakovana.
Na žalost pa se sodišče ni ustrezno opredelilo do nekaterih ključnih ustavnopravnih vprašanj, povezanih s postopki po Zopniju, saj se sicer zadeva zaradi ustavne spornosti in tudi siceršnje neutemeljenosti zahtevkov Republike Slovenije sploh ne bi smela obravnavati po vsebini,« odločitev sodišča komentira pooblaščenec Mrčinkove, odvetnik Andrej Pohar iz odvetniške družbe Čeferin.
»Po mojem vedenju je to prva uspešno končana zadeva po Zopniju za stranke, ki se v teh postopkih branijo. Glede na potek preostalih postopkov v nadaljevanju pričakujem, da bodo sledile ugodne odločitve tudi v drugih postopkih.«
Mrčinkova je skupaj z Vrbnjakom razpolagala z več kot milijonom evrov gotovine pred začetkom finančne preiskave, ki jih je imela shranjene na varnem mestu, je trdila. Sodišče je ob tem v sodbi poudarilo, da nima podlage, da bi ugotavljalo, kako je bil pridobljen denar pred obdobjem, zajetim v finančni preiskavi, to je pred avgustom 2007, zato je to premoženje upoštevalo kot zakonito.
»Sodišče 'legaliziralo' nezakonito premoženje«
Toda na specializiranem tožilstvu menijo, da odločitev sodišča ne temelji na dejstvih, ki so bila ugotovljena v dokaznem postopku, zato se bodo zoper sodbo pritožili. Po njihovi oceni je sodišče odločilo v nasprotju z namenom Zopnija, Mrčinkova pa ni verodostojno izkazala zakonitosti pridobljenega imetja. »Sodišče je s tem 'legaliziralo' premoženje nezakonitega izvora,« so kritični na tožilstvu.
Sodišče je namreč verjelo priči Vrbnjaku, da je marca 2000 v igralnici na Hrvaškem zadel okrog 176 milijonov takratnih italijanskih lir (slabih 80 tisoč evrov), po izpustitvi iz pripora 2002. pa je s tem denarjem od župana Zavrča Mirana Vuka kupil gostinski lokal in diskoteko (kasneje ju je prodal). Verjelo mu je, da sta z Mrčinkovo za pol milijona evrov Vuku prodala družinsko hišo, denar pa hranila za nakup nove, Vrbnjak naj bi tudi veliko zaslužil s posojanjem denarja. Mrčinkova je prodajo hiše pojasnjevala s tem, češ da je zoper Vrbnjaka tekel kazenski postopek, v katerem so mu bili zaseženi tudi plovili in denar (to mu je bilo nato vrnjeno). Ker sta se bala, da bo država posegla še po nepremičnini, sta jo prodala, denar pa hranila. Vsi posli so potekali v gotovini.
Sodišče je tako sklenilo, da zakoniti dohodki iz prodaje nepremičnin in nagrad za posojila znašajo 712 tisočakov ter da ne gre za imetje nezakonitega izvora, zaradi česar je tožilski zahtevek zavrnilo.
Je pa to po šestih za tožilstvo ugodnih sodbah že druga sodba v zadnjem mesecu, s katero je sodišče (nepravnomočno) zavrnilo tožbeni zahtevek po Zopniju. Nedavno je namreč enako odločilo glede tožbe zoper Rudolfa Trčka in družbo Finesto najem, d. o. o.
