Tiskane izdaje
Ljubljana – Preiskovanje računalniške kriminalitete je pri nas še v povojih, saj smo šele pred dvema letoma, na podlagi evropske konvencije o računalniški kriminaliteti, v kazenskem zakoniku določili tovrstna kazniva dejanja. Strategijo pri odkrivanju tovrstnih deliktov, povezanih tudi z razširjanjem otroške pornografije prek interneta, so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci generalne policijske uprave.
Klasična kriminalna dejanja se selijo na internet
Preiskovanje računalniške kriminalitete je za kriminaliste nov izziv, saj je problematika na tem področju velika in se bo v bodoče še stopnjevala. Toliko, kot imajo storilci idej, je tudi dejanj, ki niso v skladu z zakoni, zatrjuje Jurij Kebe, vodja sektorja za računalniško kriminaliteto in kriminalistično analitiko pri generalni policijski upravi. Po njegovem se klasična kriminalna dejanja selijo na internet, kjer se storilci počutijo varnejše zaradi misli, da jih je težje odkriti, da za njimi ni sledi.
Na internetu storilci veliko več stvari dobijo, veliko več iztržijo. Po drugi strani pa je temno polje na tem področju preiskovanja računalniške kriminalitete precej večje, kot zanjo zvedo. Kebe zatrjuje, da policiji prijavijo le okoli 10 odstotkov vseh kaznivih dejanj, povezanih z računalniško kriminaliteto. Slednji posveča veliko pozornosti tudi Svet Evrope, ki je pripravil celo konvencijo o računalniškem kriminalu in jo je naša država pred dvema letoma tudi podpisala. Na podlagi tega so dopolnili tudi naš kazenski zakonik in v njem zapisali nova kazniva dejanja. Slovenski kazenski zakonik določa le kazniva dejanja vdora v računalniško vodeno zbirko osebnih podatkov, poškodovanja računalniških podatkov in programov, vdora v računalniški sistem ter izdelovanja in pridobivanja pripomočkov, ki so namenjena za vdor v računalniški sistem.
Več preberite v današnji tiskani izdaji Dela!
