Radana so iz UKC Ljubljana odpustili januarja 2015, potem ko je notranji strokovni nadzor nad smrtjo 83-letnega bolnika pokazal, da je Radan temu bolniku verjetno skrajšal življenje s kalijem. Radan je takrat dejal, da je s tem dogodkom želel le provocirati in opozoriti na slabe odnose med zaposlenimi na oddelku in nesprejemljive razmere, v katerih so bolniki umirali.
Po njegovem mnenju so ga z UKC nezakonito odpustili, zato je od njih terjal odškodnino v višini 52.000 evrov oziroma deset bruto plač. Na sodišču medtem še vedno poteka kazenski postopek proti Radanu, obtožnica ga bremeni štirih umorov svojih bolnikov.
Za tožbo proti UKC Ljubljana se je odločila tudi nekdanja Radanova nadrejena Bojana Žvan. Ta je slab mesec po razkritju domnevnih Radanovih dejanj izgubila mesto predstojnice oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na nevrološki kliniki. Meni, da je njena razrešitev nezakonita oziroma v nasprotju s statutom kliničnega centra in pogodbo o zaposlitvi, a je sodišče odločilo drugače. Tudi Žvanova namreč ni uspela niti s tožbo niti s pritožbo.













