Raka zdravil z antibiotiki, krivdo zanika

Pulmolog Damjan Birtič ne prizna malomarnosti, svojci od bolnišnice zahtevajo odškodnino.

Objavljeno
29. januar 2018 20.12
Jure Predanič
Jure Predanič

Nova Gorica – »Po enem letu napačnega in premalo skrbnega zdravljenja sem soočen z grozljivo novico, da mi preostane le še nekaj mesecev življenja,« je tik pred smrtjo zapisal 56-letni Stevo Petrovič iz Solkana. »Včasih se mi zdi, da sanjam. Upam, da mi bodo povedali, da je tudi zadnja grozljiva diagnoza zgrešena,« je še dodal.

Petrovič je 31. decembra 2013 umrl – ne le po njegovem mnenju in mnenju svojcev, temveč tudi po mnenju tožilstva pa v tem primeru zdravniki niso storili vsega, kar bi bilo treba. Zaradi njegove smrti oziroma zaradi svojega ravnanja pri zdravljenju je zato na zatožno klop novogoriškega okrožnega sodišča sedel pulmolog Damjan Birtič iz šempetrske bolnišnice dr. Franca Derganca.

Tožilstvo mu očita, da je »pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravnal v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, ker Petroviča v času med 10. julijem 2012 in 8. majem 2013 ni nikoli napotil na terciarno raven« – na kliniko za pljučne bolezni Golnik, niti ni uporabil dostopnih diagnostičnih preiskav, s katerimi bi lahko ugotovili, za kaj gre pri spremembah v pacientovih desnih pljučih, kot sta bronhoskopija in torakoskopija. Zdravnik je tako menda vztrajal pri svoji diagnozi pljučnega infekta, čeprav je imel po mnenju tožilstva vse ključne podatke, ki bi ga morali napeljati na sum pljučnega raka.

A obtoženi se s tem ne strinja in je na vprašanje predsednika senata Igorja Majnika dejal, da vse očitke o malomarnem zdravljenju »absolutno zavrača«.

Posumil na pljučnega raka

Zgodba se je začela, ko se je Petrovič, ki je bil kadilec, julija 2012 oglasil v šempetrski bolnišnici. Povedal je, da ne more do sape in da težko diha. Takrat je Birtič menda sicer posumil, da bi bula, velika pet centimetrov, ki so jo odkrili, lahko bila tudi posledica pljučnega raka, vendar je kljub temu zdravil vnetje. Petroviča je tako odpravil z antibiotiki. Petrovičevi svojci, ki zaradi zdravnikovega ravnanja od šempetrske bolnišnice zahtevajo 354.000 evrov odškodnine, so za Slovenske novice spregovorili o tem, da zdravnik ni hotel niti slišati za to, da bi ga napotil na kliniko za pljučne bolezni na Golniku. Tako naj bi ga le naročal na kontrolne preglede in ga miril, da je zdravljenje abscesa desnega zgornjega pljučnega režnja dolgotrajno, vendar da ne gre za nič življenjsko ogrožajočega.

Ker se stanje ni izboljšalo, se je po nekaj mesecih Petrovič naročil na pregled pri zasebnem pulmologu Marjanu Šadlu in ta je bolnika »pod nujno« poslal na Golnik. Tam so ga sprejeli julija 2013, v enem tednu pa je Petrovič izvedel pravilno diagnozo, in sicer »adenokarcinom desnega zgornjega pljučnega režnja z zasevki v supraklavikularne bezgavke, vretenca, lobanjo in možgane«. Toda diagnoza je prišla precej prepozno, kajti bolezen je napredovala že do četrtega stadija. »Za vsako zdravljenje je prepozno, odpeljite ga domov in koristno preživite preostanek njegovega časa. Če boste skupaj dočakali silvestrovo, bo to pravi čudež,« so takrat povedali njegovi hčeri Poloni, je ta pojasnila za časnik.

»Ob koncu te zgodbe ne morem zaključiti drugače, kot da je šlo za površno skrb dr. Birtiča za mene in mojo bolezen ter njegovo egoistično prepričanje o svojem prav, torej o postavljeni diagnozi o gnojni buli, o kateri kljub slabemu odzivu mojega telesa na antibiotike nikoli ni podvomil. Nasprotno, tudi mene je prepričal, da ne potrebujem drugega mnenja,« je pred smrtjo še zapisal Petrovič.

Bi bila bronhoskopija smrtno nevarna?

Birtič bo imel seveda priložnost na sodišču predstaviti svojo plat zgodbe. Na včerajšnjem predobravnavnem naroku je njegov zagovornik Bruno Krivec, ki je med drugim poudaril, da je Birtič »pri obravnavi pacienta skupaj z drugimi zdravniki specialisti ves čas ravnal vestno, strokovno in v skladu z mednarodnimi zdravniškimi smernicami«, sodišču predlagal, naj v tej zadevi pridobi dva bolnikova izvida iz leta 2009. Iz teh bo menda jasno, da je imel Petrovič že takrat v pljučih emfizemske bule, ki so značilne za kadilce in v pljučih ostanejo za vedno. Poleg tega je obramba v spis vložila strokovni članek, s katerim dokazuje, da je v primeru takih bul preiskava, ki naj bi jo moral opraviti Birtič, torej bronhoskopija, lahko smrtno nevarna.

Toda po mnenju tožilke Ane Radovanović Širok gre za »poskus zamegljevanja zadeve«, saj po njenih besedah ti izvidi ne bi pripomogli k razjasnitvi dejanskega stanja. Birtič namreč v času, ko je zdravil pacienta nekaj let kasneje, z njimi ni razpolagal. Poleg tega naj bi se rakasti tumor po mnenju sodnega izvedenca začel razvijati šele kasneje. Petroviču so na Golniku sicer menda kar dvakrat opravili bronhoskopijo.

Datum glavne obravnave še ni znan.