Tiskane izdaje
Kot je po sredini seji sporočila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, je vlada sprejela paket štirih predlogov zakonov, ki jih Slovenija lahko sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.
Te zakone mora Slovenija sprejeti do 29. decembra, ko se izteče polletni rok po arbitražnem sporazumu za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev arbitražne razsodbe. Nato naj bi na vrsto prišli še preostali zakoni, ki niso nujno potrebni za implementacijo, in nekaj čez 30 podzakonskih aktov.
Gre sicer za zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, zakon o zemljiški knjigi, zakon o morskem ribištvu ter posebni zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, ki je v javnosti bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi.
Interventni zakon
Namen interventnega zakona oz. »zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med vlado republike Slovenije in vlado republike Hrvaške« je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške. Namen je tako olajšati življenje ob meji živečih ljudi, ki jih je razsodba prizadela tako, da zaradi nje ne bi imeli več pravic, ki so jih pred tem uživali. Predstavniki vlade so to prebivalcem zagotovili tudi na terenu.
Zakon, ki ima 28. členov, bo veljal za slovenske državljane ali pravne osebe, ki so na dan pred razglasitvijo razsodbe imeli ali stalno prebivališče, imeli sedež podjetja ali so lastniki nepremičnin na slovenskem ozemlju, ki na podlagi arbitražne razsodbe ne ležijo več na slovenskem ozemlju. Veljal bo za ozemlje, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Slovenije.
Zakon o evidentiranju državne meje s Hrvaško
Gre za ključni zakon, saj se bodo po njem uporabljali vsi ostali zakoni iz »implementacijskega« svežnja. Cilj predlaganega zakona, ki ima sicer »le« 12 členov, je zagotoviti pravno podlago za evidentiranje te državne meje v evidenci državne meje in uskladitev podatkov drugih evidenc, ki jih vodi geodetska uprava Slovenije.
Zakon določa pravila evidentiranja državne meje med Slovenijo in Hrvaško po razsodbi arbitražnega sodišča v evidenci državne meje in pravila evidentiranja zemljišč in stavb, ki zaradi razsodbe arbitražnega sodišča preidejo v državno ozemlje Slovenije oziroma preidejo iz državnega ozemlja Slovenije, v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin.
Zakon o spremembah zakona o zemljiški knjigi
Ključna rešitev predloga zakona je, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ni več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom. Urejenost in usklajenost zemljiškega katastra in zemljiške knjige je nujna za varstvo pravice oseb in izvajanju s tem povezanih obveznosti na ozemlju države, utemeljujejo na vladi noveliranje tega zakona. Predlog zakona o spremembah zakona o zemljiški knjigi sicer spreminja zgolj 229., 231 in 232. člen zakona o zemljiški knjigi.
Zakon o spremembah Zakona o morskem ribištvu
Sprememba zakona bo omogočila izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov zaradi izvajanja uredbe EU o skupni ribiški politiki, v zvezi z obojestranskim dostopom ribičev do obalnih voda sosednje države, utemeljujejo na vladi. Slovenski ribiči bi v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju. Ureditev naj bi se začela uporabljati z implementacijo arbitražne razsodbe. Tudi ta zakon je relativno kratek - ima le štiri člene.
