Razvoj delovnih kompetenc je naložba v prihodnost

Slovenski zapori: Programi za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije in delovne terapije; prostorska stiska se je zmanjšala.

Objavljeno
06. junij 2017 18.22
Pravosodni policisti v zaporu Dob, na Dobu, 17. marca 2017. [zapori,kazni,zaporniki,pazniki,pravosodni policisti,policija]
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana - Prostorska stiska v slovenskih zaporih se je lani v primerjavi z letom poprej nekoliko zmanjšala. V zaporih si po besedah generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja prizadevajo, da bi bilo čim več oseb zaprtih v milejših režimih. Zapore pa še vedno pesti kadrovska podhranjenost med pravosodnimi policisti.

V slovenskih zaporih je bilo lani v povprečju zaprtih 1377 oseb, kar je 103-odstotna zasedenost; to je slabih šest odstotkov manj kot v letu poprej, ko je bilo zaprtih povprečno 1463 ljudi. Najbolj zasedeni so bili zavodi za prestajanje kazni Ljubljana, ženski zapor na Igu in zapor na Dobu. Kot je na tiskovni konferenci ob predstavitvi letnega poročila za leto 2016 pojasnil generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) Jože Podržaj, so zasedenost sproti reševali s premeščanjem zaprtih oseb iz bolj zasedenih v manj zasedene zavode, predvsem iz najbolj prenapolnjenega zavoda Ljubljana v izogib kršenju standardov in mednarodne konvencije, zaradi česar je v preteklosti, kot je znano, Slovenija že izplačevala odškodnine. Zasedenost se je najbolj povečala v ženskem zaporu na Igu.

Na zadnji dan lanskega leta je bilo na Ursiksu zaposlenih 845 javnih uslužbencev, danes pa jih je 855, od tega je 540 pravosodnih policistov. Čeprav se je trend upadanja števila zaposlenih ustavil, se pomanjkanje kadra kaže v opravljenih nadurah, ki jih je bilo lani bistveno več kot leto poprej. Veliko kadrovskih zmogljivosti jim jemljejo spremstva zaprtih, zato imajo težave pri zagotavljanju vseh spremstev na sodišča, aprila pa so prevzeli še varovanje sodne stavbe na Tavčarjevi ulici v Ljubljani. »Varovanje poteka korektno, odzivi uporabnikov in ostalih so pozitivni,« a to po drugi strani pomeni dodaten kadrovski odliv.

A kljub omejenemu številu kadrov so bile varnostne razmere v zaporih stabilne, saj ni bilo resnejših incidentov, poudarja Podržaj. Tako ni bilo pobegov iz zaprtih režimov, varovanj v bolnišnici in spremstev. Je pa bilo lani več napadov na zaposlene, predvsem na pravosodne policiste.

Lani so v bolnišnicah na zdravljenju umrli trije obsojenci, ni pa bilo niti enega samomora. Letos si je v ljubljanskem priporu življenje vzel en pripornik. V zvezi s tem so ustanovili tričlansko komisijo, ki ugotavlja okoliščine dogodka, in bo v tem tednu izdala končno poročilo.

Ko je govor o finančni plati, je Ursiks lani porabila 34,39 milijona evrov proračunskih sredstev, kar je za 1,26 milijona evrov ali 3,5 odstotka manj kot leta 2015, od tega je šlo 23 milijonov evrov za plače zaposlenih, 6,5 milijona evrov za materialne stroške (hrana, ogrevanje ...) in 3,25 milijona evrov za zdravstveno varstvo zaprtih oseb. Pri tem je Podržaj poudaril, da je za zdravstveno oskrbo v slovenskih zaporih ustrezno poskrbljeno. Tudi v primeru akutnih, urgentnih stanj se reagira v skladu z zdravstveno doktrino. Hitra reakcija je tako nedavno rešila življenje zaporniku, ki se je hudo zastrupil potem, ko sta mu v želodcu počila dva od 16 zavitkov s psihoaktivnimi tabletami, ki jih je pred tem dobil od obiskovalca in jih pogoltnil.

Obravnava zaprtih

Na Ursiksu si po Podržajevih besedah prizadevajo predvsem, da bi bilo čim več zapornikov zaprtih pod milejšim režimom in da bi jih v čim zgodnejši fazi vključevali v življenje zunaj zavoda. Delež podeljenih zunajzavodskih ugodnosti se je tako lani glede na leto poprej povečal za 11 odstotkov. Res se je nekoliko povečalo tudi število zlorab teh ugodnosti (nevrnitev v zavod, v osmih primerih gre za sum storitve kaznivega dejanja), »vendar je delež še vedno ugoden glede na število podeljenih ugodnosti«, meni Podržaj. Na splošno pa pri tem dosegajo lepe rezultate, po njihovem sistemu se zgledujejo tudi v tujini. Dodatne pozitivne učinke na tem področju si Podržaj obeta od nedavno sprejetega zakona o probaciji. »Računamo, da bomo imeli manj zaprtih.«

»Zapor niso le rešetke, žvenketanje ključev. Zapor je tudi mesto, kjer posameznik premisli o tem, kaj se mu je zgodilo v življenju, razmisli o svojih dejanjih,« pravi vodja sektorja za tretma Lucija Božikov. Da bi zapornike čim bolje pripravili na življenje po prestani kazni, so v drugi polovici lanskega leta začeli izvajati evropski projekt razvoja delovnih kompetenc zaprtih oseb. Projekt je vreden 980.000 evrov, pri čemer ga 80-odstotno sofinancira EU. Njegov namen je zagotoviti aktivnejše preživljanje časa zapornikov v zaporu in izboljšati pripravo za uspešno vključitev v družbo po prestani kazni ter odpraviti tveganja, ki pogojujejo ponavljanje kaznivih dejanj. Znotraj projekta poteka program nacionalne poklicne kvalifikacije, kjer posamezniki pridobijo certifikat, veljaven v celotni EU, prek delovnih terapij pa si obsojenci pridobivajo delovne navade.

»Čas hitreje teče«

Za obsojenko Barbaro je bila udeležba na delovni terapiji »super izkušnja«. »V zaporu imaš preveč časa, to pa vodi v preveč nekonstruktivnega razmišljanja.« Slaba samopodoba je navzoča pri vseh obsojenkah, saj so »ženske, ki niso vedele, da imajo določene talente, ali so jim vse življenje govorili, da jih nimajo. A ko te nekdo v zaporu pohvali, da dobro izdeluješ nakit ali šivaš, ti to zelo veliko pomeni. Še posebej, če te pohvalijo soobsojenke«, pravi Barbara.

Vojko, ki je lani začel prestajati 16-mesečno kazen, je v okviru nacionalne poklicne kvalifikacije v zaporu opravil poklicno kvalifikacijo za izdelovalca spletnih strani. Že takoj prvi mesec po prihodu za zapahe se je odločil, da se bo zaposlil. Delal je v kovinarski delavnici. »Čas hitreje teče.« Nato se je prijavil na razpis za nacionalno poklicno kvalifikacijo in se vključil v program. Usposabljanje je začelo 12 obsojencev, do konca jih je vztrajalo sedem, izpit pa so opravili štirje. Prepričan je, da mu bosta znanje, ki si ga je pridobil, in certifikat na svobodi zelo koristila.