Razvpitih prisluhov sodišče ne bo predvajalo

Na sojenju Francu Kanglerju je sodnica dovolila razširitev dokaznega materiala.

Objavljeno
03. december 2015 17.31
Slovenija, Maribor, 26.10.2012 - Franc Kangler, vedezevalka Karin Jezovita in Tanja Vindis Furman foto:Tadej Regent/Delo
Robert Galun
Robert Galun
Maribor – Sojenje Francu Kanglerju zaradi za tožilstvo sporne dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita bo najbrž končano še letos. Sodnica ga bo zaključila brez predvajanja razvpitih prisluhov, pri čemer je poudarila, da so zanjo navodila vrhovnega sodišča jasna.

Z besedami, da ne bo nasprotovala stališču vrhovnih sodnikov, je sodnica Sonja Krajnc zapečatila usodo enega ključnih dokazov tožilstva, ki da nakazujejo način Kanglerjevega delovanja. Na odgovor, kaj to pomeni za razplet sodnega postopka, pa bo treba počakati do 21. decembra, ko namerava proces končati.

Odkar je vrhovno sodišče lani poleti razveljavilo prvo- in drugostopenjsko sodbo, s katerima je bil Kangler obsojen na sedem mesecev zapora, za njegovega zagovornika Marka Bošnjaka ni bilo dvoma. Po njegovem prepričanju so vrhovni sodniki jasno povedali, da Kanglerja ni mogoče preganjati zaradi sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, opis ravnanja bi lahko kvečjemu pomenil zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic. V tem primeru pa prisluhov ni dovoljeno uporabiti.

Vendar Kanglerjevih težav s tem ni konec. Sodnica je namreč dovolila tožilki Saši Lutarič razširiti dokazno gradivo z mapo nepremičninske agencije Atrium, v kateri so dokumenti o nakupu razkošnega stanovanja v Ulici heroja Nandeta. Kajti tožilstvo hoče na vsak način dokazati, da je mariborski javni medobčinski stanovanjski sklad stanovanje namensko kupil prav za Ježovito.

O okoliščinah je hotela tožilka podrobneje izprašati direktorico sklada Tanjo Vindiš Furman, a je Bošnjak nameri ostro nasprotoval. Skliceval se je na odločitev sodnika Boštjana Polegeka (ta se je iz postopka zaradi okuženosti izločil), ki tega ni dovolil. Toda sodnice to ni ganilo, češ da je pri odločanju samostojna, in je ta dokaz dovolila. Bošnjaku je dala teden časa za pripravo obrambe.

Vindiš Furmanova, ki je imela v tem primeru najprej status obdolženke, vendar je tožilstvo odstopilo od pregona, bo zato morala na prostor za priče znova stopiti prihodnji četrtek, ko bo lahko odgovarjala tudi na vprašanja o nakupu stanovanja. Tokrat je povedala le, da Kangler nanjo ni vplival, prav tako ni vedela, da je bilo potrdilo o zaslugah Ježovite na področju invalidov, ki ji je tlakovalo pot v občinski svet invalidov in ji posledično odprlo vrata službenega stanovanja, ponarejeno.

Vedeževalko je sodišče zaradi ponarejanja obsodilo na pet mesecev pogojne zaporne in 5000 evrov denarne kazni. Sodba je že pravnomočna in Ježovita ima v postopku zoper Kanglerja status priče. Toda ko je tožilka želela od nje izvedeti, kakšna je razlika med društvom in svetom invalidov, tega ni znala pojasniti. Članica sveta je bila sicer tri leta, sej pa se je začela udeleževati šele septembra 2011, dobro leto po imenovanju.

»V kakšnem odnosu ste bili z županom Kanglerjem?« je zanimalo tožilko. »V nikakršnih prijateljskih ali kakšnih odnosih, ki bi napeljevali, da bi lahko zaradi njega kaj dobila,« je odvrnila Ježovita.

O tem, kakšna bi lahko bila njena nepogrešljiva vloga na področju invalidov, bo prihodnjič najbrž kaj več povedal nekdanji predsednik mariborskega invalidskega društva Slavko Zakeršnik, ki je v svet invalidov predlagal Natašo Rebernik. Na prvem procesu predlanskega marca je denimo dejal: »Z dodelitvijo stanovanja nimava nič ne društvo ne jaz. Karin Ježovita ni članica društva invalidov, dopisa jaz nisem podpisal in na njem ni žiga društva.« Vodja službe za stanovanjske zadeve na mariborskem stanovanjskem skladu Anita Vuksanovič je pojasnila, da o predlogu za dodelitev službenega stanovanja odloči direktorica na županov predlog. Vse priloge preverijo, tudi podpis in žig, in če tega pri Ježovitini vlogi ne bi bilo, bi na to opozorili direktorico, je izjavila.

Nataša Rebernik o Zakeršnikovem pismu in predlogu, naj v svet invalidov imenujejo njo, ni vedela nič. Jo je pa spodbujal, je dejala, da bi se bolj formalno angažirala na področju, iz katerega je diplomirala, poleg tega je občina v času Kanglerja večino njenih predlogov iz diplomske naloge tudi uresničila.