Tiskane izdaje
Ljubljana – Nenamenski nakupi so nekdanjega veleposlanika v Madridu Petra Reberca stali službo in ga spravili v sodne postopke. Kazenski postopek še nima epiloga, pravnomočno pa je sodišče zavrnilo Reberčev tožbeni zahtevek za 75 tisočakov, ki jih je terjal od države zaradi pregleda rezidence.
Februarja 2009 je komisija ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), ki jo je vodil upokojeni veleposlanik Peter Toš, po odredbi takratnega zunanjega ministra opravila pregled veleposlaništva in rezidence v Madridu ter vstopila tudi v zasebne prostore, ki jih je uporabljal Reberc z družino. Prav ta pregled je razkril, kako zapravljiv je bil Reberc med svojim službovanjem na veleposlaništvu. A ker je Reberc trdil, da so mu bile z nezakonitim vstopom – preiskavo in fotografiranjem rezidence, v kateri je živel z družino – kršene osebnostne pravice, je s tožbo od Republike Slovenije zahteval dobrih 75.000 evrov.
Rezidenca ni bila ločena
Okrožno sodišče je njegov tožbeni zahtevek pred leti zavrnilo, a je višje sodišče sodbo razveljavilo, češ da vstop v določene prostore vendarle ni bil zakonit. S pregledom zasebnega dela rezidence (to je vseh prostorov razen jedilnice, dnevne sobe in vrta) naj bi bila kršena njegova pravica do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Višje sodišče je primer vrnilo prvostopenjskemu z navodilom, da ugotovi, kateri del rezidence se je uporabljal za protokolarni del in kateri prostori so bil izključno zasebni.
Okrožno sodišče je v ponovljenem sojenju Rebercu delno pritrdilo in mu kot primerno odškodnino prisodilo 5000 od zahtevanih 75.000 evrov, ker njegove duševne bolečine zaradi vstopa v rezidenco niso bile tako hude, kot je trdil.
Vendar tudi ta sodba ni prestala sita višjega sodišča. Ob ugotovitvi, da je bila rezidenca v Madridu enostanovanjska hiša in ni bila fizično ločena na uradni in zasebni del, je višje sodišče zavrnilo Reberčevo pritožbo – izpodbijal je višino prisojene odškodnine, češ da z njo ne more pokriti niti stroškov postopka – in razsodilo, da ravnanje države ni protipravno. Za protipravno bi se lahko štelo samo, če bi bila zasebni in uradni (službeni) del rezidence ločena in označena.
Višje sodišče je pritrdilo pravobranilstvu, da ni vzročne zveze med protipravnim pregledom dela rezidence in škodo glede na ugotovitve izvedenca psihiatrije. Ta je namreč jasno povedal, da je del duševnih bolečin nastal zaradi pregleda rezidence kot celote in duševne bolečine ne bi bile nič manjše, če komisija ne bi poleg uradnega dela pregledala tudi zasebni del.
Sodbo, po kateri bi morala država Rebercu odšteti 5000 evrov, so višji sodniki spremenili tako, da so Reberčev tožbeni zahtevek zavrnili v celoti, Rebercu pa naložili plačilo 5558 evrov pravdnih stroškov državi.
Ponovno o poplačilu škode
Reberc je po odpovedi, ki jo je dobil na MZZ po odkritju nepravilnosti na veleposlaništvu, sprožil tudi delovni spor, a mu na sodišču ni uspelo dokazati nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z državo pa se še zmeraj pravda na koprskem delovnem sodišču, kjer pravobranilstvo v imenu MZZ od njega zaradi negospodarnih nakupov terja 73.369 evrov.
Prvostopenjsko sodišče je pred časom razsodilo, da so bili nakupi v nasprotju z navodili o finančnem in materialnem poslovanju predstavništev, da so bili nenamenski in negospodarni, a je obenem zavzelo stališče, da bi moralo ministrstvo za zunanje zadeve v okviru finančnega nadzora odreagirati prej in odločneje, s čimer bi škodo delno preprečilo. Zaradi soodgovornosti Republike Slovenije je Rebercu naložilo plačilo 36.819 evrov, kar je polovica vtoževane vsote, odgovornost za drugo polovico pa je naložilo državi zaradi neučinkovitosti ministrstva.
Višje delovno in socialno sodišče je sodbo na pritožbi obeh strani razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, v katerem mora prvostopenjsko sodišče dokazni postopek dopolniti z imenovanjem izvedenca psihiatrične stroke. Kot so nam povedali na pravobranilstvu, postopek še ni končan.
Zapleti v kazenskem postopku
Reberčevo psihično zdravje zapleta tudi kazenski postopek zaradi očitkov o domnevni poneverbi, ponarejanju, nevestnem delu v službi in zlorabi uradnega položaja ali pravic. Reberc na predobravnavnem naroku pred skoraj tremi leti ni priznal krivde, a se sojenje še ni začelo, čeprav je Reberc po mnenju izvedenca psihiatrije kljub zdravstvenim težavam sposoben zanj. Obtožnica pa se s potekom časa tanjša, saj je vmes absolutno zastaral pregon za nekatere očitke.
Nekdanji diplomat se pred novogoriškim okrožnim sodiščem za vrati, zaprtimi za javnost, zagovarja tudi zaradi treh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, med letoma 2005 in 2007.
