Tiskane izdaje
Dvaindvajsetletni Emmanuel Bonsu Foster je prišel na orožniško postajo v Parmi in prijavil sedem redarjev. Oblasti so uvedle tri preiskave, da bi ugotovile, ali je res, kar trdi mladenič, ali pa resnico morda govorijo redarji, ki skrbijo za red in mir, kar da od njih zahtevajo občani. Ganski študent je - tako so ugotovili zdravniki - doživel težji pretres možganov, poškodovane ima rebra, roke in noge.
Sodeč po videzu mladeniča iz Gane so novinarji sklenili, da najbrž res ni on tisti, ki je tepel redarje, še zlasti, ker se ga je lotilo kar sedem na kratkem tečaju usposobljenih prihodnjih občinskih policistov, nekakšnih pomočnikov šerifov, ki jih je v italijansko stvarnost uvedel zakon novega ministra za notranje zadeve Roberta Maronija.
Za red v marsikaterem mestu po novem namesto usposobljenih in izkušenih policistov in orožnikov skrbijo predvsem redarji, ki so čez noč dobili posebna pooblastila, opremili pa jih bodo tudi z orožjem in gumijevkami. Njihova poveljnica v Parmi Emma Monguidi odločno zavrača obtožbe, da so redarji storili kar koli napak. Nihče ni tepel ganskega študenta in nihče ga ni zmerjal, pravi.
Občinski svetovalec za varnost Costantino Monteverdi, ki so mu podložni redarji, tudi ne namerava odstopiti. Prepričan je, da se morajo redarji odzivati na zahteve ljudi, ki se ne počutijo varne, to pa so storili tudi v primeru študenta Fosterja. Ljudje hočejo red in mir in jaz jim ga bom zagotovil, pravi svetovalec, ki mu pravijo tudi šerif.
Študent je menda prišel iz šole, ko so nanj planili redarji in ga poskušali prijeti. S prstom je kazal na pravega preprodajalca mamil, ki so ga redarji pozneje tudi prijeli, vendar mu niso prisluhnili. Bežal sem, je dejal Foster, ker sem se ustrašil, da se mi bo zgodilo,kar se mi je potem res zgodilo.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!
