Tiskane izdaje
Dunaj – Z zaslišanjem Wolfganga Riedla se je na Dunaju nadaljevala obravnava o domnevnem podkupovanju pri prodaji oklepnikov Patria Slovenski vojski. Riedl je bil neprepričljiv, zapletal se je, kljub izmikanju pa je pojasnil svoje sporočilo, da ima »premier vse pod nadzorom«.
Sodnica deželnega sodišča na Dunaju, ki je vodila naporno celodnevno zaslišanje prvoobtoženega Wolfganga Riedla, je danes večkrat povzdignila glas, saj Riedlu nikakor ni uspelo racionalno pojasniti nekaterih dejstev, ki so mu jih predstavili.
Nekaterih dogodkov se ni spomnil, za druge je ponudil kar več možnih razlag ali pa je spreminjal izjave. Izogniti se je poskusil tudi razlagi enega od svojih elektronskih pisem vodstvu Patrie, v katerem poroča, da se primer dobro razvija ter da imata Jože Zagožen in Janez Janša primer pod nadzorom. »To pomeni, da je predsednik vlade primer nadzoroval,« je odgovoril na vprašanje sodnice, naj pojasni pomen svojega pisma. Kljub temu je vztrajal, da nikoli ni dajal nobenih podkupnin. Prav tako je nasprotoval razlagi, da je deloval kot lobist – njegovo delo da je izključno svetovalno.
Veliko časa so porabili za razjasnjevanje sodelovanja med Riedlom, Walterjem Wolfom, ki je v zadevi očitno odigral eno ključnih vlog, in Juretom Cekuto. Riedl je pojasnil, da je z obema sklenil pogodbe zato, ker je imel Wolf dobre povezave s slovensko politično desnico, Cekuta pa z »nekdanjimi komunisti«. Ker je bila tedaj na oblasti desna opcija, je Wolfu pripadla tudi veliko večja provizija (5,5 odstotka) kot Cekuti (0,5 odstotka).
Sodišče je tudi zanimalo, kako je Riedl prepričal Patrio, da mu je ponudila visoko provizijo v poslu s Slovenijo (7,5 odstotka), in kaj je za ta denar sploh naredil (če ni podkupoval, kot mu to očita tožilstvo). Riedl je vztrajal, da je bilo njegovo delo najti lokalnega partnerja (to je postal Rotis) in organizirati protidobave. A med zaslišanjem je postalo jasno, da Riedl sploh ni odločal o izbiri Rotisa, sodnica in tožilec sta tudi jasno predstavila osebne in politične povezave med Ivanom Črnkovičem, šefom Rotisa, Jožetom Zagožnom in Janezom Janšo oziroma SDS. Po Riedlovih besedah je Rotis »našel« Jože Zagožen, ki je bil v tistem času tudi predsednik nadzornega sveta Gorenja, končnega izdelovalca oklepnikov. Črnkovič pa je kot človek iz kroga Janeza Janše prav tako politično jasno umeščen.
»Zakaj bi Patria dala posel podjetju z dvema zaposlenima in nobenimi referencami?« je Riedla vpraševal tožilec Volker Sackmann, za kar obtoženi ni imel prepričljive razlage. »Kako to, da je posel izdelave vojaških vozil dobilo podjetje, ki proizvaja belo tehniko?« pa ni šlo v račun sodnici.
Riedl se je trmasto oklepal svoje razlage, da je 13. februarja 2005 tajskemu poslovnežu Apichatu Sirithapornu na dunajskem letališču izročil kovček z 900.000 evri gotovine, čeprav je ta v zaslišanju pod prisego povedal, da tega denarja ni nikoli dobil. Tožilstvo trdi, da je denar v resnici izročil Jožetu Zagožnu v Sloveniji kot podkupnino stranki SDS za posel finski Patrii.
