»Roberta Časarja že mesec dni išče vsa Slovenija«

Ljubljana – »Ne čudim se, da Roberta Časarja danes ni tukaj, pošte ne dviguje, išče ga sodišče, iščejo ga vročevalci, iščejo ga detektivi, išče ga vsa Slovenija,« je na sodišču dejala novinarka Eugenija Carl, ki jo bivši predsednik uprave Luke Koper toži zaradi razžalitve dobrega imena in časti.

Carlova je na sodišču pojasnila, da je njen prispevek, objavljen v dnevniku RTV Slovenija septembra 2012, v katerem se je med drugim spraševala tudi, »kako naj bi si posamezniki omastili prste z luškim denarjem,« nastal tako, kot vsi drugi prispevki. Bil je posledica več dogodkov, ki so si sledili v daljšem časovnem zaporedju in je, čeprav sam po sebi ni prinesel nič povsem novega, gledalcem vendarle ponudil zaokroženo in celovito sliko o celotnem dogajanju. Poudarila je, da je bil prispevek nesporno v interesu javnosti in pred pravico Roberta Časarja do zasebnosti. »V prispevku nisem ničesar trdila in ugibala, pač pa sem zgolj navajala dejstva, ki sem jih dobila od svojih zanesljivih in preverljivih virov, zato zavračam očitke o pristranskem poročanju.«

Čas nobene trditve iz prispevka ni postavil na laž

Kot brezsramno laž je označila Časarjev očitek, da ni nikoli skušala pri njem preveriti njegovo plat zgodbe. »Klicarila sem ga ob prav vsakem dogodku, za prav vsak prispevek, vendar me, ali ni dvigoval telefona, ali pa je bil, če sva vzpostavila zvezo, nesramen, žaljiv in celo vulgaren.« Pojasnila je še, da je bilo v »spornem« prispevku poleg Časarjevega, omenjenih še 11 imen, vendar nihče od teh ni imel nikoli nobenih pripomb na prispevek. »Zato Časarjevo tožbo jemljem kot osebni napad name,« je dejal Carlova in na zagovornikov vprašanje, zakaj je o tem tako prepričana dejala, »Časar mi je to sam povedal, rekoč, nekaj poročati o meni, kaj naj še storim, da se bo to nehalo.« Na koncu je še dodala, da čas nobene njene navedbe, objavljene v prispevku, ni postavil na laž, nasprotno, kasnejši dogodki so v celoti potrdili, da je govorila resnico.

Denar Luke Koper naj bi porabil za zasebne potrebe

Carlova je v TV Dnevniku objavila prispevek pod naslovom »Luški denar za Časarjevo ograjo in nadstrešek,« v katerem se je med drugim spraševala tudi, »kako naj bi si posamezniki omastili prste z luškim denarjem? Tako, da je denimo Graj podjetju INOKS plačal 40 tisoč evrov za izdelavo količkov za označevanje zemljišč. Po ugotovitvah tožilstva pa je INOKS namesto količkov dejansko izdelal ograjo in nadstreške za Časarjevo hišo v Portorožu.«

Časar je v tožbi, s katero terja 10 tisoč evrov odškodnine, navajal, da se je novinarka za svoje navedbe sklicevala na novinarske vire, ki pa jih ni nikoli navedla oziroma razkrila, čeprav bi jih, tako trdita tožnik Časar in njegova pooblaščenka, v skladu z novinarskim kodeksom morala. Po njunih besedah brez dokazov obstajajo tudi domnevne trditve tožilcev in preiskovalcev o »vložitvi več deset obtožnic zoper Časarja.« Z neresničnimi navedbami je bilo omadeževano Časarjevo dobro ime, utrpel pa naj bi tudi hujše duševne bolečine.

Sojenje se bo nadaljevalo ob koncu marca, stranke pa so ob tem izrazile upanje, da težav z vročanjem, glede na to, da se bo Časar takrat verjetno že prestajal zaporno kazen, ne bo več.