Tiskane izdaje
Ljubljana − Zlatko Šarić iz Medvod se je znašel na zatožni klopi zaradi očitka, da je kot voznik sodeloval pri odmevnem ropu 17. maja letos, ko je Damir Muzaferović v Kamniku oropal poštarja in pri tem celo streljal. Čeprav Šarić ne zanika, da je tistega dne Muzaferovića pripeljal v Kamnik, krivde ne prizna.
Dvaintridesetletni Zlatko Šarić namerava sodnika Marka Črešnovarja prepričati, da tistega dne ni vedel, kaj se dogaja, oziroma da ni vedel za Muzaferovićeve načrte. Zatrjuje, da mu je Muzaferović plačal 500 evrov le za to, da ga iz Kranja pelje v Kamnik zaradi nekega posla, niti sanjalo pa se mu ni, da gre za rop.
Vendar tožilstvo tej zgodbi ne verjame, zato je proti njemu vložilo obtožnico zaradi kaznivega dejanja ropa v sostorilstvu. Po očitkih iz obtožnice sta se Šarić in Muzaferović tistega dne okoli 18.30 z volkswagnom polom pripeljala na parkirišče bližnje osnovne šole, Muzaferović pa je peš odšel do zadnjega dela poslovalnice Pošte Slovenija na Ljubljanski cesti v Kamniku. Pismonoši Mateju K. je zamaskiranec takrat pištolo prislonil na trebuh in zahteval denar, vendar je ta odvrnil, da ga nima. A se ropar ni pustil preslepiti in si je postregel sam, se sklonil v vozilo do plastičnega zabojnika, v katerem je bila pošta, in vzel vrečo z denarjem, v kateri je bilo 19.500 evrov, ter z njo zbežal.
S pištolo je streljal v zrak
Kot smo takrat poročali, je pogumni poštar celo tekel za roparjem. Ravno v tem času sta nasproti pošte Mateja M. in njena mati kosili travo, nato pa slišali vpitje poštarja: »Krade me, krade me!« Očividka je takrat novinarju pripovedovala, da sta storilca takrat poskušala pridržati tudi dva mimoidoča stanovalca, vendar je ropar začel groziti, da bo vse ubil, če ga ne izpustijo. Grožnjo je podkrepil s tem, da je s pištolo dvakrat ustrelil v zrak, zato je tudi poštar odnehal, ropar pa je stekel proti šoli, kjer ga je v avtomobilu čakal Šarić.
Ta je nato peljal proti Jakopičevi ulici in Muzaferović je izstopil, sam pa je nadaljeval vožnjo proti Mengšu, kjer je pištolo odvrgel v bližnji potok ter se odpeljal proti Medvodam. Policisti so ga hitro prijeli in od takrat je v hišnem priporu. Eden od vzrokov, ki je tožilstvo še dodatno prepričal, da je Šarić dobro vedel, da namerava Muzaferović oropati pošto, je menda tudi dejstvo, da je imel, ko je bil parkiran pred osnovno šolo, ves čas prižgan motor avtomobila.
Po ropu je izginil
Kaj ima o zadevi povedati Muzaferović, za zdaj ni jasno, saj je našim organom nedosegljiv in se menda nahaja tujini, najverjetneje v Bosni in Hercegovini. Medtem pa je Šarić že stopil pred sodnika in krivdo na predobravnavnem naroku zanikal. V ljubljanski sodni palači je med drugim pojasnjeval, da živi pri starših in prejema 240 evrov socialne podpore, z »občasnim delom« pa dobi še od 300 do 500 evrov na mesec. Šarić namerava tudi dokazovati, da je tudi sicer služil s prevozi, saj je njegova obramba kot pričo predlagala prijatelja, ki bo menda potrdil, da je tako njemu kot drugim prijateljem večkrat »nudil uslugo s prevozom«, za kar so mu ti tudi plačali.
Ker ga menda z avgustom čaka služba pri prijateljici, je njegova obramba predlagala odpravo hišnega pripora. Vendar je tožilka Helena Zobec Dolanc temu nasprotovala: »Obtoženi je brezposeln, sredstva pa je pridobival z vožnjo na črno. Premoženjska korist, ki naj bi jo pridobil pri očitanem kaznivem dejanju, je 500 evrov,« je dejala, kar je po njenem nesorazmerno s tem, kar je sam povedal, torej da naj bi nekoga le peljal. Čudila se je tudi trditvam, da obtoženi ne hodi na drage večerje in nima dragih oblačil. »Niti jaz ne,« je bila kratka in dodala, da pa očitno denar le potrebuje, če za takšno vožnjo računa kar 500 evrov oziroma »da sredstva, ki so mu legalno na voljo, očitno ne zadoščajo njegovim potrebam«.
Stopnjuje težo
Po besedah sodnika Češnovarja ta niti pomislil ni, da bi na prostost izpustil obtoženca, ki je bil že dvakrat pogojno obsojen – enkrat zaradi utaje, drugič pa zaradi velike tatvine –, poleg tega mu zaradi velike tatvine sodijo še v Kranju, rop pa je domnevno zagrešil v času preizkusne dobe. »Očitno ignorirate vse, kar sodišče lahko naredi, da vas ne bi poslalo v zapor,« je v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnil odpravo hišnega pripora, dejal Češnovar in dodal, da težo kaznivih dejanj obtoženec le še stopnjuje.
Možnost, da se je Šarić res zresnil in namerava delati ter pošteno služiti denar, dopušča, je še dejal sodnik, a poudaril, da bo moral najprej nositi posledice svojih dejanj, kakorkoli se bo ta postopek že končal. Na nadaljevanje sodnega procesa bo Šarić tako počakal v hišnem priporu, kar samo po sebi ni tako slabo – ne manjka tožilcev, ki niso naklonjeni hišnemu priporu, saj je ta precej bolj ugoden kot pripor, v primeru obsodilne sodbe pa se tudi čas, prebit v hišnem priporu – enako kot pri priporu – šteje v zaporno kazen.
