Kordežu omogočila sporen menedžerski prevzem Merkurja

Na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo Janji Krašovec, ki je postala del zgodbe o prevzemu Merkurja.

Objavljeno
01. marec 2018 17.15
Ljubljana, 08.05.2013. sojenje Albinu Kordezu. Foto: Marko Feist
Simona Fajfar
Simona Fajfar
Ljubljana - Nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež, ki prestaja zaporno kazen na Dobu, bo prihodnji teden pričal v sodni zgodbi, povezani z nakelskim trgovcem. Na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo Janji Krašovec, namestnici direktorice Merfina.

Zaradi zlorabe položaja ali pravic oziroma pomoči pri menedžerskem odkupu Merkurja je na zatožno klop sedla Janja Krašovec, ki je po mnenju tožilstva od sredine novembra 2008 do marca 2009 podpisovala posojilne pogodbe, s katerimi je nastalo oškodovanje v vrednosti več kot 102 milijona evrov. Krašovčeva je bila v navedenem obdobju namestnica direktorice Merfina Marte Bertoncelj in je podpisala osem pogodb, s katerimi so financirali ali refinancirali menedžerski prevzem nakelskega trgovca.

»Storilec je bil že obsojen, njej pa se očita pomoč pri tem kaznivem dejanju, ker je sodelovala pri realizaciji posojilnih pogodb,« je med predstavitvijo obtožnice dejal višji državni tožilec Jože Kozina s specializiranega državnega tožilstva. Krašovčeva naj bi Kordežu omogočila, da je uporabil podjetje Merfin za nakup delnic Merkurja. Merfin, ki je bil ustanovljen na začetku leta 2008 in je zdaj v stečaju, je bil v 30,4-odstotni lasti družbe BK Kapital, katere edini lastnik je bil Kordež. Iz registra izhaja, da je bila družbenica Merfina tudi Janja Krašovec. V podjetje je vložila 50.000 evrov in je bila 2,45-odstotna oziroma po dokapitalizaciji 1,9-odstotna družbenica.

Kordež je bil v omenjenem času predsednik uprave Merkurja, ki je Merfinu posodil denar podjetja, s katerim so z veriženjem kupovali delnice prav tega podjetja. Na tokratnem sojenju je govor o osmih posojilnih pogodbah, ki sta jih podpisala Kordež kot zastopnik Merkurja oziroma posojilodajalec in Krašovčeva v imenu Merfina. Prva, vredna osem milijonov evrov, je bila sklenjena sredi novembra 2008, nato pa so sledile pogodbe za kratkoročna posojila po nekaj milijonov evrov - od 1,8 do 7,5 milijona - vse do zadnje, osme pogodbe v vrednosti 23,8 milijona, sklenjene na začetku marca 2009.

Merkur je samo s temi osmimi posojilnimi pogodbami, ki so bile podpisane v štirih mesecih, družbi Merfin posodil 53,3 milijona evrov. To je bilo, je razbrati iz poročila o poslovanju nakelskega trgovca v letu 2010, eno najtežjih obdobij tega podjetja. Predsednik uprave Blaž Pesek je v poročilu zapisal, da »se je Merkur zlomil zaradi več kot 180 milijonov evrov, ki so bili preusmerjeni na Merfin za prevzem podjetja«. Denar je odtekal prek različnih poslov, poroštev, garancij in kreditov.

Med dokumenti, ki jih v procesu zoper Krašovčevo pregleduje sodišče, so tudi fotokopije predloga za nakup in pogodbe o nakupu in prodaji delnic. Eden od dokumentov kaže, da je Merfin od prodajalca, družbe GBD, ki je bila lastnica delnic Merkurja, kupil 116 tisoč delnic, za kar so odšteli 49,7 milijona evrov.

Da takšno financiranje nakupa delnic ni bilo v skladu z zakonodajo, je vedel tudi Kordež, ki je o tem spraševal po elektronski pošti. Eden od odgovorov, ki ga je dobil, je bil jasen: družba ne more oziroma ne sme financirati nakupa lastnih delnic. Marca 2009 tudi Kordež o financiranju Merfina piše, da so konec leta 2008 družbo financirali na način, ki ni skladen s predpisi, in da razmišlja, kako ta nakazila legalizirati. Na konkretno vprašanje o financiranju prevzema družbe A s strani družbe B in v povezavi z družbo C je dobil strokovno mnenje Inštituta za gospodarsko pravo, kjer so obravnavali kreditno veriženje in prevzem družbe. Jasno so povedali, da je sporno, da se iz premoženja družbe financira odkup delnic te družbe.

Janji Krašovec za kaznivo dejanje, zaradi katerega je nastala velika premoženjska škoda, grozi od enega do osem let zapora.