Sašo Hribar: Na voljo sem imel le eno orožje – satiro

Peter Radović trdi, da so mu sporne izjave Saše Hribarja uničile mir, dostojanstvo in ugled.

Objavljeno
11. maj 2011 21.09
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika
Ljubljana - »Turbo anus je anonimen človek, ki po Sloveniji širi turbo kulturo,« je Sašo Hribar, voditelj nekdanje oddaje Hri-Bar, tudi sodnici Jelki Podgoršek pojasnjeval, da s to izjavo in podobnimi ni hotel užaliti nekdanjega odgovornega urednika razvedrilnega programa na Televiziji Slovenija (RTV) Petra Radovića.

Hribar pravi, da Radović še danes ne razume koncepta oddaje, ki je bila politična satira, in poudarja, da so sporne besede o Radoviću v intervjujih izraz nemoči in frustracije, ker ga je ta po ukazu nadrejenih cenzuriral in s tem napadel njegovo kredibilnost.

Radović pa je na sodišču zatrdil, da mu je Hribar uničil mir, dostojanstvo in ugled ter ga diskvalificiral kot človeka in strokovnjaka. »Morali smo se odzvati. Svetovali so nam sicer, naj gremo na evropsko sodišče, a z urednikom Bojanom Krajncem sva bila mnenja, da je najino edino orožje satira in sva ga tudi uporabila.

Radović je imel oblast, jaz pa le besedo,« je povedal Hribar o tem, zakaj se je v oddajah lotil vodstva RTV, ki ga je cenzuriralo in ga »potisnilo v nočni termin«.

Petar Radović, ki je cenzuriral del oddaje 10. oktobra predlani, v kateri je predsednico Nove Slovenije Ljudmilo Novak vprašal, ali bi bila za stranko rešitev, če bi vajeti prevzel Jože Možina, direktor TV Slovenija, ki ga je politični analitik Boštjan M. Turk označil za najboljšega slovenskega politika, je le izpolnjeval ukaze nadrejenih.

Bedasto dejanje je, da je to breme sprejel nase, pa je Hribar povedal o tem, zakaj ga je označil za bedaka. »Ko je prišel dopis, da se določenih ljudi v oddaji ne uporablja za satiro, sva s Krajncem dejala, da tega ne sprejmeva, saj lahko v nasprotnem primeru zapreva 'štacuno' in greva,« je pojasnil in dodal, da bi vse skupaj lahko rešila po mirni poti - si podala roki in šla žurat pozno v noč, a med njima z Radovićem ni bilo korespondence. »V štirih letih se ni pozanimal niti o konceptu oddaje,« je povedal.

Izjav, ki so za Radovića žaljive, je sicer po njegovem mnenju kar mrgolelo v časopisih - od tega, da nima hrbtenice in lastnega mnenja, da ni homo sapiens, ampak homo erectus, da ni dorasel svoji funkciji, do tega, da je slovenski falus deficitaren, da jih je le malo uporabnih in še ti delajo v razvedrilnem programu.

Odgovornega urednika je zbodla tudi Hribarjeva izjava, da je Radović tampon cona, da takšne ljudi sam imenuje turbo anuse in da gre za ljudi brez časti, ugleda in ponosa, ki izpolnjujejo ukaze nadrejenih, ker sami niso sposobni ... »Hribar se ni držal programskih standardov, zato sem ukrepal in prišlo je do cenzure.

To je očitno povzročilo jezo in revolt,« pa je povedal Radović in zatrdil, da so se pritoževali tudi drugi ljudje, na primer urednik revije Reporter Silvester Šurla, ki se je pisno pritožil nad tem, da ga v oddaji imenujejo Surla. Žalitve se niso prenehale, temveč stopnjevale, je povedal o tem, zakaj se je naposled odločil, da bo prek svojega pooblaščenca Sama Jerasa vložil tožbo.

Zaradi vsega skupaj je bil nervozen, slabo je spal. Začele so se pojavljati razne govorice in ljudje so ga čudno gledali. Na vprašanje Hribarjevega pooblaščenca Jožefa Klavdija Novaka iz Odvetniške družbe Čeferin je pojasnil, da termina oddaje ni prestavil on, saj to ni bilo v njegovih rokah. Radović se je tudi odzval na trditve iz odgovora na tožbo, češ da ne razume satire, in zatrdil, da Hribarjeve besede nimajo zveze s satiro.

Sodnica Jelka Podgoršek meni, da je slišala dovolj, da lahko po ogledu posnetkov spornih oddaj razsodi o zadevi. Zato je zaslišanje nekaterih prič in postavitev izvedenca psihiatrične stroke zavrnila.

Odločitev sodišča bosta sprta televizijca dobila po pošti.