Sašo Hribar od Reporterja iztožil 3000 evrov odškodnine

Ljubljana – Po okrajnem je tudi višje sodišče sklenilo, da mora podjetje Prava smer kot izdajatelj oziroma lastnik avtorskih pravic spletnega portala Reporterja Sašu Hribarju plačati 3000 evrov odškodnine. Ta mu pripada zaradi članka RTV klovn Hribar dobil 50 tisoč študentskih evrov, ki so ga 5. maja 2010 objavili na spletni strani Reporterja.

Maja 2010 je več medijev poročalo o razkritju sponzorske pogodbe, ki jo je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL) konec leta sklenila z Radiotelevizijo Slovenija (RTVS), ta pa jo je razkrila šele po tem, ko je urad informacijske pooblaščenke presodil, da ima javnost pravico izvedeti, koliko sredstev je ŠOUL namenila oddaji Hri-bar. Na spletni strani Reporterja so po razkritju pogodbe zapisali, da je »Študentska organizacija Univerze v Ljubljani oddaji Radiotelevizije Slovenija Hri-bar namenila 50.000 evrov, poročajo mediji«, pogodba, sklenjena zadnjega dne leta 2009, pa da namenja dobrih 20.000 evrov za sponzorstvo oddaje, 30.000 evrov bruto pa je bilo donacij.

Zavajajoč naslov

Ljubljansko okrajno sodišče je pritrdilo tožbenemu zahtevku Saša Hribarja in njegovega pooblaščenca odvetnika Jožefa Klavdija Novaka iz Odvetniške družbe Čeferin, da je izdajatelj s člankom oziroma njegovim naslovom grobo posegel v njegove osebnostne pravice. Hribarja je zmotil predvsem naslov članka, ki da podaja negativno vrednostno sodbo o njem, njegovih sposobnostih in osebnih lastnostih, namiguje na to, da je dobil 50.000 evrov, je zbadljiv, žaljiv in posmehljiv, iz naslova pa da je jasno, da njegov namen presega le informiranje javnosti in kritiko Hribarjevega dela.

Hribar je s tožbo terjal 5000 evrov, iztožil pa 3000 evrov, saj je sodišče menilo, da ni dvoma, da Hribarju, ki je kot televizijski voditelj javna osebnost, na Reporterjevi spletni strani s takšnim naslovom očitajo nemoralno, če ne že protipravno ravnanje, ki pa ni resnično, kar so pri mediju vedeli.

Da je naslov zavajajoč in da je medij z njim posegel v Hribarjeve osebnostne pravice, med katere sodi tudi pravica do časti in dobrega imena, je za okrajnim sedaj sklenilo še višje sodišče. To je zavrnilo pritožbo tožene družbe Prava smer in ugotovilo, da naslov dejansko kaže na Hribarjevo nemoralno ravnanje, saj je v njem naveden zelo visok znesek ter dejstvo, da je denar prišel od študentov. Dodatno negativno konotacijo po mnenju višjih sodnikov daje tudi zapis, da je razkritje sponzorske pogodbe od nacionalke terjala informacijska pooblaščenka. Čeprav se naslov poveže v kontekst s celotno vsebino članka, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pri povprečnem bralcu lahko pusti vtis, da je denar dobil Hribar osebno, saj nasprotno ni nikjer jasno navedeno, ugotavlja višje sodišče v svoji sodbi.

Od povprečnega bralca namreč ni mogoče zahtevati, da besedilo vedno prebere v celoti, saj je upravičen računati s tem, da naslov ne potvarja vsebine članka. Gre za neresnično dejstvo, za Hribarja dokazano žaljivo, »ki ga nadaljnje besedilo članka ni v ničemer opravičilo, pa tudi ne z zadostno jasnostjo ovrglo«, je sodišče kot neutemeljene zavrglo pritožbene navedbe medija o neproblematičnosti besedila ter neutemeljenosti tožnikovih navedb o diskreditaciji.

V toženem podjetju Prava smer so namreč vztrajali, da prispevek kot celota predstavlja celovito informacijo, naslov pa da je le »sočno« vabilo k branju preostanka članka. Da lahko nekdo, ki ne prebere celotnega prispevka, dobi napačno informacijo, so se sicer strinjali, a so dodali, da za to niso krivi oni, temveč bralec, ki članka ne prebere do konca, saj besedilo v nadaljevanju vsebuje dodatno informacijo.