Savinjska regija z največ mrtvimi na cestah

Celje – Slovenske ceste so do danes zahtevale 71 življenj oziroma 14 več kot v istem obdobju lani. Nacionalni program varnosti cestnega prometa je kritično mejo letos postavil na 115 žrtev, prihodnje leto pa na 109. Savinjska regija pa je kritično mejo že skoraj dosegla. Na tem območju je umrlo 12 ljudi, kritična meja pa je postavljena na 14 žrtev.

Prav zaradi skrb vzbujajočih rezultatov v Savinjski regiji je Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) včeraj v prostorih Mestne občine Celje predstavila razmere na slovenskih cestah. Čeprav je stanje boljše kot pred desetimi leti, težave ostajajo enake. Neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje sta najpogostejši kršitvi, zaradi katerih se prometne nesreče dogajajo. Velika težava je še vedno alkohol.

Med žrtvami je do zdaj 16 voznikov osebnih avtomobilov, 15 voznikov enoslednih motornih koles, 13 kolesarjev, 11 potnikov v osebnih avtomobilih in prav toliko pešcev, dva voznika tovornih vozil, dva potnika v tovornih vozilih in en voznik traktorja. Vesna Marinko iz AVP je povedala, da se je število mrtvih v prometnih nesrečah drastično povečalo prav v zadnjem mesecu: »Do 30. junija je bilo manj žrtev, pravzaprav je bilo celo desetodstotno izboljšanje v primerjavi z lanskim letom. Julija pa je na naših cestah umrlo kar 27 ljudi, lani le sedem.«

Marinkova je posebej izpostavila Savinjsko regijo, kjer je do danes na cestah umrlo 12 ljudi, lani jih je v istem obdobju umrlo šest. Ker je bil v večini primerov vzrok za nesrečo neprilagojena hitrost, v prihodnjem tednu policisti in redarji na tem območju napovedujejo poostrene nadzore hitrosti in posebno pri kolesarjih vožnjo v napačno smer.

Slaba infrastruktura

Edi Baumkirher iz Policijske uprave Celje je opozoril, da je velik problem v Savinjski regiji zelo slaba infrastruktura. »Žal je življenje izgubila tudi sedemletna deklica, kar je bilo povezano s stanjem ceste,« je povedal Baumkirher in opozoril na tragedijo na cesti Vojnik–Brezova na območju celjske občine. V regiji se največ nesreč zgodi na državnih cestah Arja vas–Velenje, Celje–Radeče, Celje–Rogatec. To so povezovalne ceste, kjer čakajo na tretjo razvojno os.

Obravnavali so tudi dve smrtni žrtvi na tem delu štajerske avtoceste. Nič od tega ni naključje, je povedal Baumkirher in opozoril, da se tako rekoč vse avtocestne povezave tu združijo, kar pomeni, da je desni pas namenjen skoraj izključno tovornim vozilom, ki prav tako velikokrat ne upoštevajo pravil, vozijo drug drugemu v zavetrju, v predorih ne upoštevajo varnostne razdalje sto metrov ...

Ali je slaba infrastruktura ključni krivec za tako krvave ceste Savinjske regije, pa Baumkirher ni mogel potrditi: »Ceste so res slabe, primanjkuje infrastrukture za najranljivejše skupine. Je pa letos vreme precej lepše in je več udeležencev. Vročinski vali zelo negativno vplivajo na voznike, problem je tudi alkohol. Sicer ni v porastu, ampak ga je še vedno preveč.«

Opozorila staršem

Težav v prometu je vedno več tudi zaradi najrazličnejših predelanih koles z motorjem. AVP je ministrstvu za infrastrukturo prejšnji teden predlagala, da bi tudi za te voznike zahtevali čelado in izpit. »Zdaj že prodajalci teh koles z motorjem oglašujejo, da se tako vozilo lahko vozi brez čelade in izpita ter da ga lahko predelate,« je opozorila Marinkova.

Nedolžni pa niso niti poganjalčki za najmlajše in otroška kolesa, saj starši velikokrat ne upoštevajo, da otrok ne smejo pustiti kar trideset metrov pred sabo, je povedal Baumkirher.