Sedem mariborskih vstajnikov pravnomočno oproščenih

Dekriminalizacija protesta: opis dejanj v prvostopenjski sodbi ustreza le prekršku, in ne kaznivemu dejanju, ugotavlja višje sodišče.

Objavljeno
01. oktober 2014 20.01
Slovenija, Maribor, 3.12.2012 - Gotof je pred obcino foto:Tadej Regent/Delo
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor
Maribor – Višje sodišče je oprostilo sedmerico protestnikov, ki jih je okrajno sodišče pred dobrim letom obsodilo na po sedem mesecev zapora. Poudarilo je, da opis dejanja v izreku sodbe ustreza zgolj zakonskemu opisu prekrška, in ne kaznivemu dejanju.

Razvpit večmesečni sodni proces je bil posledica tretje mariborske vstaje zoper tedanjega župana Franca Kanglerja. Med neredi so policisti aretirali 119 ljudi in 12 se jih je bliskovito znašlo na zatožni klopi okrajnega sodišča. Tožilec Tilen Ivič jim je naprtil sodelovanje v skupini, ki je uradni osebi preprečila uradno dejanje. Prepričan je bil, da so može postave obmetavali s steklenicami, kamenjem, granitnimi kockami in drugimi nevarnimi predmeti.

Dejanje sta priznala le dva. Nekdanji protestantski duhovnik Žarko Strahinić se je pokesal, ker je vrgel kos lesa in kamen, ter dobil pet mesecev in 15 dni pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let, medtem ko si je Sanel Canović s hitrim priznanjem prislužil štiri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let.

Deset obdolžencev je krivdo zavrnilo in se odločilo za dolgotrajen in mučen sodni proces, ki se je končal šele devet mesecev kasneje. Zoper Igorja Janžekoviča in Boruta Podgajskega je sodnica Simona Mernik zavrnila obtožni predlog, saj sta oba prejela plačilna naloga, ki sta postala izvršljiva, še preden je policija proti njima sprožila postopek, zaradi katerega sta se znašla na sodišču, za isto stvar pa ju ni dovoljeno dvakrat kaznovati, medtem ko je obtožni predlog zoper Jerneja Štebiha tik pred izrekom sodbe umaknil kar tožilec.

Preostala sedmerica jo je slabše odnesla. Sodnica Mernikova je Mitjo Murka, Mateja Lorberja, Nika Štamparja, Jerneja Bohaka, Antonia Merdausa, Jurija Škergeta in Nina Krtanjeka obsodila na sedem mesecev zapora. Pri tem ni upoštevala predloga tožilca, ki je resda predlagal en mesec zapora več, vendar se je strinjal, da lahko kazen odslužijo z delom v splošno korist.

Mernikova je bila prepričana, da so imeli obdolženci dovolj časa, da bi se s prizorišča protestov mirno umaknili, a so namesto tega brutalno delovali zoper policiste, medtem ko je obramba vztrajala, da so se po naključju znašli v napačnem času na napačnem kraju. Še zlasti slikovit je bil odvetnik Bojan Lakožič, ki je v sklepni besedi dejal, da je hotela oblast v poduk določeno število ljudi zapreti in se je odzvala nekoliko shizofreno.

Sledile so pritožbe in sodba je padla. Višje sodišče je sklenilo, je pojasnil vodja mariborskega tožilstva Drago Šketa, da bi dopustitev opisa kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka prvostopenjske sodbe, skozi stranska vrata pomenila ponovno inkriminacijo kaznivega dejanja neizpolnitve ukaza za razid in s tem širitev cone kriminalnosti ter kršitev ustavnega načela zakonitosti.

Iz sodbe višjega sodišča izhaja, da je dejanje, ki se nanaša na neposlušnost odredbam policije, sankcioniral in ga še sankcionira tudi zakon o javnih shodih in javnih prireditvah. Zato je višje sodišče pritrdilo obrambi, da opis dejanja v izreku sodbe okrajnega sodišča ustreza zakonskemu opisu prekrška, in ne kaznivega dejanja. »Zelo sem vesel in zelo miren, da je še nekaj razuma v slovenskem sodstvu, kajti to, kar je bilo na prvi stopnji, je bilo na trenutke težko gledati,« je sodbo komentiral odvetnik Borut Mihurko.