Dimičeva oproščena zlorabe položaja

Ljubljana – Nekdanja vodja kabineta predsednika vlade Simona Dimic je bila oproščena očitkov tožilstva, da je pred petimi leti izrabila svoj uradni položaj, ker je sklenila pogodbo o zaposlitvi Anice Milene Brooks mimo pravil. Dimičeva ni delovala z direktnim naklepom, meni sodišče.

»Dlake v jajcu niso našli,« je Janez Koščak, zagovornik Simone Dimic, danes komentiral sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je šefinjo kabineta Boruta Pahorja oprostilo obtožb. Koščak je postopek, v katerem se je znašla Dimičeva, označil za iskanje dlake v jajcu, ne pa zločinskega delovanja Dimičeve. Tožilka Maja Ulčar je po izvedenem postopku vztrajala pri obtožbi in za Dimičevo predlagala pet mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. »Nisem kriva. Nad takšnim predlogom sem šokirana,« je še pred izrekom sodbe dejala Dimičeva.

Postopek je bil nekoliko nenavaden predvsem zaradi dejstva, ker Dimičeva in Anica Milena Brooks, ki je bila krajši čas zaposlena v kabinetu, nista ravno dobro shajali. Prej nasprotno, so povedale priče. Tudi ta postopek se je začel po tem, ko je ljubljanski kriminalist Rok Kozjek preiskoval domnevno šikaniranje, ki ga je nad Brooksovo domnevno izvajala prav Dimičeva. Brooksova je namreč Dimičevo ovadila zaradi šikaniranja na delovnem mestu, ovadba pa je bila nato zavržena. Kriminalist je med pregledom dokumentacije, vsaj tako je povedal, opazil da ni vse v redu z zaposlitvijo Brooksove. Tudi sodnici Sinji Božičnik se je zdelo nenavadno, da je kriminalist že v prvem pogovoru z enim od zaposlenih, ko je menda preiskoval šikaniranje, pretežni del vprašanj postavil o domnevno sporni zaposlitvi. A ker je od dogodka minilo že precej časa, se podrobnosti Kozjek ni več spominjal.

Na sodišču je dejal, da je Dimičeva ravnala v interesu organa, za katerega je delala, in ne v svojem interesu. Opozoril je, da Dimičeva ni bila zadovoljna z izostanki Brooksove, kasneje je celo sprožila postopek izredne odpovedi delovnega razmerja, a je Brooksova nato sama dala odpoved. A tožilstvo je bilo ne glede na vse okoliščine prepričano, da je Dimičeva 5. januarja 2009 zlorabila svoj uradni položaj, da bi Brooksovi pridobila korist – službo.

Nostrifikacije niso opravili

To je domnevno storila, čeprav Brooksova za to delovno mesto, za katero je zahtevana druga stopnja visokošolskega izobraževanja, ni imela priznane izobrazbe, saj postopka nostrifikacije niso izpeljali. Brooksova si je univerzitetno izobrazbo pridobila v Oxfordu, a v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi ni imela opravljenega postopka priznavanja veljavnosti izobrazbe v Sloveniji. Čeprav je Dimičevo kadrovska služba opozorila, da brez tega ni mogoče ugotoviti stopnje njene izobrazbe v slovenskem sistemu, je, tako tožilstvo, vztrajala, naj pogodbo pripravijo, da pa bo Brooksova nostrifikacijo opravila kasneje, kar je tudi storila. A tožilstvo navaja, da je junija 2009 ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Brooksovi priznalo le prvo stopnjo visokošolskega izobraževanja, kar pomeni, da za opravljanje nalog na mestu sekretarke le ni imela ustrezne izobrazbe.

Dimičeva se je branila, da je le ravnala skladno z navodili. Zaposlovanje v kabinetih funkcionarja je vezano na osebno zaupanje funkcionarja in je brez javnega razpisa. Res pa je, da mora oseba za takšno delovno mesto izpolnjevati vse pogoje, ki jih Brooksova po mnenju tožilstva ni.

Ni bila le formalnost

A med postopkom se je pokazalo, da so se vsi, tudi v kadrovski službi, strinjali, da gre le za formalnost, ki se bo uredila v enem mesecu. Kasneje se je postopek res zavlekel, a bolj zaradi ravnanja Brooksove. Res je tudi, da je bila Brooksovi kasneje zaradi razlik v šolskih sistemih priznana le prva stopnja visokošolskega izobraževanja (in je morala prositi tudi za nostrifikacijo magisterija), česar zaradi napačnega tolmačenja niti v kadrovski službi niso vedeli. Po mnenju sodišča v pogojih za to delovno mesto ni bilo izrecno navedeno, da mora biti izobrazba – o Brooksovi ni nihče dvomil, da jo ima – priznana v Sloveniji.

Tako Dimičevi ni mogoče očitati, da je vedela, da Brooksova ni upravičena do te službe, pa je kljub temu podpisala pogodbo, kar bi bilo kaznivo. Tudi priče so potrdile, da se Brooksova in Dimičeva nista poznali. Brooksova je pred nastopom službe sama poklicala v kadrovsko službo in povedala, da je s predsednikom vlade dogovorjena za nastop službe, o čemer so Dimičevo obvestili. Res je tudi, da bi Dimičeva lahko odklonila podpis pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev Brooksove, a bi bilo negotovo, ali bi naslednjega dne še imela službo, je med drugim povedala nekdanja vodja kadrovske službe.