Tiskane izdaje
Ljubljana − Poslanec SDS Andrej Šircelj je dan po kriminalističnih preiskavah, ki so se nanašale na njegovo delo v DUTB, dejal, da ni sodeloval ali pomagal pri kateremkoli očitanem kaznivem dejanju. Odvzem elektronske dokumentacije v DZ je bil po njegovem mnenju nepravilen, zato razmišlja o pritožbi na ustavno sodišče.
Šircelj je v današnji izjavi novinarjem zatrdil, da ni kriv, obtožbe v preiskavi pa označil za absurdne. Po njegovem mnenju je celoten postopek preiskave nesorazmeren zlasti zato, ker proti njemu niso bile uvedene nikakršne druge prikrite metode in sredstva.
Kot je pojasnil, je bil na sedežu SDS drugačen postopek odvzema dokumentacije kot v DZ, kjer je po njegovih ocenah potekal nepravilno. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v DZ prejeli vso njegovo elektronsko pošto v približno šestmesečnem obdobju dela na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) v letu 2013. Podatkov ni posredoval on osebno, pač pa sta o tem po poslančevih besedah odločala predsednik DZ Milan Brglez ter generalna sekretarka DZ Uršula Zore Tavčar.
Namen preiskav zrušiti referendum?
Pri tem ne verjame, da je med okoli 2000 zaseženimi elektronskimi sporočili kakšno od DUTB, čeprav dovoljuje tudi to možnost. Kot še pravi, nima težav glede zasežene pošte, a upa, da se ne bo izkoriščala za druge namene. »To je napaka, je poseg v mojo osebnost,« je prepričan Šircelj.
Po njegovih besedah je v odredbi za preiskavo omogočen zaseg strežnikov, kar je protiustavno, in zato napoveduje razmislek o pritožbi. Povedal je tudi, da bo poskušal pridobiti soglasja pošiljateljev vseh 28 elektronskih sporočil, ki so jih kriminalisti pridobili na sedežu SDS, ter jih javno objavil.
Poslanec je ocenil, da gre pri preiskavi za dogodek, ki bi zaznamoval dogajanje pred nedeljskim referendumom o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter za kriminaliziranje njega osebno.
Pogodb z Månssonom ni videl?
Spomnil je, da je bil na DUTB do sredine septembra 2013 in v tistem času − razen tega da so kot neizvršni direktorji imenovali izvršne direktorje − vse očitano v odredbi ni zadevalo neizvršnih direktorjev in njega osebno.
»Navsezadnje nisem videl niti ene pogodbe, ki so jo podpisali izvršni direktorji,« je zatrdil Šircelj in dodal, da tako pogodb s takratnim glavnim izvršnim direktorjem DUTB Torbjörnom Månssonom ni videl, prav tako niso bile predložene na sejah upravnega odbora. Omenil je še očitek glede imenovanja Månssona ter med drugim dejal, da ga je prvič videl na razgovoru.
Šircelj se je dotaknil še očitkov glede potovanj v Stockholm. »Izvršni direktor lahko karkoli plačuje, vprašanje pa je, kako je on to delal. Jaz nimam niti pravice karkoli plačevati v zvezi s tem,« je dejal in pojasnil, da je Månsson to zahteval od DUTB, ki da je plačal to pot. Sam pa je, kot pravi Šircelj, enemu od izvršnih direktorjev DUTB predložil tudi račun za taksi in za vlak na letališče.
Brglez: Službe DZ delovale za zavarovanje Šircljeve integritete
Predsednik DZ Milan Brglez zagotavlja, da so službe DZ ob preiskavi poslanca Andreja Širclja delovale primerno, predvsem pa skrbele za udejanjanje sodne odredbe ter zavarovanje integritete Širclja in DZ. Ob očitkih SDS, da je dovolil odnesti Šircljevo elektronsko korespondenco, je zatrdil, da ga kot predsednika zavezujeta sodna odredba in zakon.
Brglez je poudaril, da so v DZ, tudi on sam, aktivno sodelovali v smeri zaščite Šircljeve integritete. Zato so po njegovem mnenju nekatere izjave članov SDS na njegov račun neresnične in neprimerne. O tem, kaj je in kaj ni predmet zasega policistov, po Brglezovih navedbah ne odloča DZ, pač pa je to predmet sodne odredbe.
»Razumem, da je položaj stresen. A ni stresen le za poslansko skupino in stranko SDS, ampak tudi za druge poslance in zaposlene v DZ,« je dejal Brglez. Ob tem je poudaril, da mora zaupati organom pregona, da delujejo objektivno, in da verjame, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. Priznava pa, da si takih postopkov v DZ ne želi, ker »ne ustvarjajo klime, ki bi bila potrebna za to, da bi lahko delo v DZ potekalo nemoteno«.
