Tiskane izdaje
Kot pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu, Škoberne zahteva povrnitev škode zaradi nezakonitega pripora. Navaja, »da mu je bila v nasprotju z Ustavo RS in zakonom odvzeta prostost zaradi protiustavnega in nezakonitega dela sodišča, in sicer od 26. januarja 2011 do 16. februarja 2011, to je 21 dni.«
Kot je znano, je bil sodnik obsojen, ker je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala Esada Ćehajića (osumljen je bil kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami).
Škoberne in domnevna posrednika, Esad Ramić in Marjan Salobir, naj bi bili od Ćehajića najprej prejeli 9000 evrov, nato pa zahtevali še 50.000. Ćehajić naj bi se bil temu nato uprl in vse tri prijavil, policija pa je v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine. Škoberneta so aretirali 26. januarja 2011, dva dni pozneje je bil zanj odrejen pripor.
Preiskovalni sodnik je za Škoberneta odredil enomesečni pripor, na prostost pa so ga izpustili po treh tednih, saj po zaslišanju prič ni bilo več bojazni, da bi vplival nanje. A se je izkazalo, da je bil pripor nezakonit, ker je o odpravi njegove imunitete odločala le državnozborska mandatno-imunitetna komisija, ne pa tudi poslanci državnega zbora, je ugotovilo vrhovno sodišče.
Najprej četrt milijona, zdaj 30.000 evrov
Škoberne je zaradi nezakonitega pripora od države terjal odškodnino v tako imenovanem predhodnem postopku. »Tožeča stranka je pred vložitvijo tožbe zahtevek za odškodnino v višini 250.000 evrov naslovila na državno pravobranilstvo. To ji je, v skladu z izoblikovanimi merili za določitev odškodnine in upoštevajoč sodno prakso s tega področja, ponudilo odškodnino v višini 1098 evrov. Vlagatelj zahtevka se s takšno ponudbo ni strinjal in je predlog za poravnavo zavrnil,« pojasnjuje Anita Drev, predstavnica pravobranilstva za odnose z javnostjo.
Očitno je Škoberne svoj zahtevek močno znižal, saj s tožbo, ki jo je vložil januarja lani, terja »zgolj« 30 tisočakov.
Škoberne pravnomočno sodbo, s katero je bil obsojen na zaporno in denarno kazen ter vračilo podkupnine, z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija na vrhovnem sodišču, a to o njej po naših podatkih še ni odločilo. Prvi na zaporno kazen obsojeni sodnik v Sloveniji je na prestajanju kazni zapora na Dobu od januarja po tem, ko sodišče ni ugodilo njegovi prošnji za odlog zaporne kazni. Še pred tem, novembra lani, pa ga je državni zbor razrešil oziroma mu odvzel sodniško funkcijo.
Zakon o sodniški službi namreč določa, da mora državni zbor sodnika razrešiti s funkcije, če ta naklepno stori kaznivo dejanje zlorabe sodniške funkcije. Tudi ustava določa, da v primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja zlorabe sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo, državni zbor sodnika razreši.
