Skrbel tudi za pokojno sorodnico

Nepremičnina Tomaža Simoniča v Piranu je vredna več, kot ocenjuje tožilstvo.

Objavljeno
20. november 2017 18.28
Obdolženi Tomaž Simonič. V Ljubljani 17.12.2015[Sodišče,sodba,obtoženi]
Simona Fajfar
Simona Fajfar
Ljubljana – Po neuspelem poravnalnem naroku se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začela glavna obravnava zoper Tomaža Simoniča, nekdanjega prvega moža agencije Apek, od katerega specializirano državno tožilstvo terja 175.000 evrov premoženja nezakonitega izvora.

Specializirano državno tožilstvo je tožbo zoper Tomaža Simoniča vložilo novembra lani, ko je bila končana finančna preiskava zoper štiri osumljene, ki naj bi pridobili menda dobrih 600.000 evrov premoženja nezakonitega izvoda. Poleg nekdanjega prvega moža Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije so po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora preiskovali tudi Radovana Weingerla, Tomislava Gačnika in njegovo ženo Natašo Gačnik, potem pa je sodišče postopke razdružilo na tri ločene. Tožbo zoper Weingerla je tožilstvo umaknilo.

Zahtevek znižan na 175.000 evrov

Specializirano državno tožilstvo je v tožbi zoper Tomaža Simoniča najprej zahtevalo dve stanovanji v Piranu, osebni avtomobil renault megane berline dinamique GT in nekaj manj kot petdeset tisočakov na bančnih računih, celotni poslovni delež v podjetju IT&T, d. o. o., vreden 7500 evrov, ter drugo premoženje v vrednosti 280.352 evrov.

Tomaž Simonič je od vložitve tožbe za del premoženja uspel dokazati izvor, tožilstvo pa je sprejelo del njegovih pojasnil. V četrti pripravljalni vlogi je zahtevek znižan na 175.000 evrov in specializirano državno tožilstvo poleg nepremičnine v Piranu, ki naj bi bila vredna 146.000 evrov, terja še 28.000 evrov na računu pri Banki Koper.

Pravzaprav, je opozoril Simoničev zagovornik Andrej Pohar, si država zelo prizadeva, da bi prišla do nepremičnine v Piranu. Nepremičnina v Piranu pa ni vredna le 146.000 evrov, kot je zapisano v vlogi, temveč najmanj 225.000 evrov, trdi Pohar. To naj bi bilo razvidno tudi iz ocene cenilca iz začetka lanskega leta, podobno višjo ceno pa kaže tudi ocena geodetske uprave.

Pohar: Dosedanja finančna preiskava nezakonita

Poleg tega je Simoničev odvetnik opozoril, da vztrajata pri trditvah, da je bila dosedanja finančna preiskava, ki je bila posledica kriminalistične preiskave spornih dodelitev frekvenc, nezakonita, s tem pa tudi tožbeni zahtevek po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Simonič tudi vztraja, da je skrbel za pokojno sorodnico, ki je živela pri njih in ki je nanj prenesla svoje premoženje, vendar to ni bilo darilo, temveč povrnitev stroškov, ki so jih imeli z njeno oskrbo. Zato Simonič in njegov odvetnik predlagata zaslišanje petih prič, ki bodo o tem pričale. Sojenje o odvzemu domnevno spornega premoženja se bo nadaljevalo januarja.

Simonič pa je vpleten tudi kazenski postopek zaradi sporne dodelitve frekvence v frekvenčnem pasu 1800 MHz, potem pa še frekvence za UMTS, ki ju je Agencija za pošto in telekomunikacije, sedaj Akos, agencija za komunikacijska omrežja in storitve, podelila brezplačno pred slabimi desetimi leti. Podelila jo je Tušmobilu, ki ga je prevzel Telemach.

Specializirano tožilstvo Simoniču, nekdanjemu lastniku Tušmobila Mirku Tušu, takratnemu komercialnemu direktorju v Tušu Gorazdu Lukmanu in direktorju postojnske družbe Vopex Mihu Vodopivcu ter pravni osebi Tušmobil očita več kaznivih dejanj. Tuš in njegova nekdanja družba Tušmobil naj bi podkupila Simoniča, da je zlorabil uradni položaj pri podelitvi koncesij za uporabo GSM-frekvenc v letu 2006. Dve leti pozneje je menda v zameno za dodelitev brezplačne koncesije za uporabo UMTS-frekvenc sprejel podkupnino v obliki stanovanja v Piranu.

Potem, ko je obramba pri tem kazenskem postopku predlagala izločitev nekaterih dokazov in je okrožna sodnica predlog zavrnila, je višje sodišče septembra lani sklep razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču.

Sporne posle so kriminalisti preiskovali med hišnimi preiskavami v letih 2009 in 2011, ko so pregledali sedež Apeka v Ljubljani in prostore Tušmobila. Na začetku so se menda osredotočili na različne svetovalne pogodbe, ki jih je Tomaž Simonič sklepal predvsem s prijateljskimi podjetji. Nekateri posli so bili domnevno fiktivni, drugi prenapihnjeni, kriminalisti pa so menda v hišnih preiskavah našli indice, ki so jih pripeljali do novih odkritij, ki so pripeljali tudi do tožbe glede premoženja nezakonitega izvora.