Slavincu osem let zapora, motiv za uboj ostaja skrivnost

Ljubljana - »Preiskovalnemu sodniku ste dejali, da ste zaradi pritiskov policistov popustili in zato priznali dejanje ter da so vam sugerirali, kje so mesta, kjer so našli kosti, ter kam je storilec odvrgel morilsko orožje in osebne predmete pokojnega Franca Brvarja. A tega vam ne verjamemo, saj je šlo tudi za okoliščine, ki policistom sploh niso bile znane in ki jih je lahko vedel le storilec,« je predsednica sodnega senata dejala 28-letnemu Slavku Slavincu ob izreku sodbe. Osem let bo Slavinec v zaporu zaradi uboja, ki ga je v okolici Zagorja ob Savi zagrešil že 3. novembra 2008, truplo nesrečnega Brvarja pa so našli skoraj leto dni pozneje. Od februarja lani je Slavinec v priporu in tam bo do pravnomočnosti sodbe.

Septembra 2009 je mimoidoči v gozdu v Klančišah naletel na grozljiv prizor. Pod kupom vejevja so namreč ležale raztresene človeške kosti. Ker poleg ostankov ni bilo osebnih predmetov, je identiteto pokojnega pokazala šele preiskava DNK. Izkazalo se je, da gre za 58-letnega Franca Brvarja, ki je bil pogrešan od 3. novembra 2008, ko so ga nazadnje videli v družbi Slavka Slavinca. Skupaj sta pila v lokalu Beksl v Kisovcu. Policisti so, predvsem zaradi kupa vej na kosteh, takoj posumili, da je umrl nasilne smrti. Slavinca so preizkusili s poligrafom - ta je pokazal neskladja v njegovih izjavah in Slavinec je nato priznal, da je Brvarju vzel življenje. Ko sta zapustila lokal, se je ob gozdni poti spravil nanj, ga udaril z železno ročko orodja, zvlekel čez cesto in ga zagrebel pod veje. Vzel mu je denarnico z dokumenti in jih tako kot morilsko orožje pozneje odvrgel na različnih koncih. Može v modrem je peljal na kraj zločina in pokazal, kam je odvrgel predmete umorjenega in morilsko orožje, ki ga je tudi opisal in ki so ga policisti pozneje tudi našli pri lastniku parcele.

Zagovornik je včeraj sodni senat prepričeval, da so Slavincu policisti kratili človekove pravice, saj da ga niso poučili o njegovih pravicah, kar pa ni res, je ugotovilo sodišče. Obramba, ki je že prejšnjikrat predlagala izločitev dokazov, je še trdila, da je Slavinec dejanje priznal zgolj zato, da bi imel mir pred policisti, ki so ga več ur zasliševali. Poudaril je, da na ročki orodja niso našli njegovih sledi. Med drugim je dejal, da čeprav bi Slavinec udaril Brvarja, ne obstaja vzročna zveza med udarcem in smrtjo, saj bi Brvar lahko umrl zaradi drugih razlogov. Izvedenec medicinske stroke namreč ni mogel stoodstotno izključiti, da je Brvar umrl naravne smrti zaradi bolezni. Trpel je namreč za hudo boleznijo pljuč, zamašene je imel arterijske žile na nogah, zaradi česar je težko hodil, sumili pa so tudi, da je doživel epileptični napad, čeprav to ni bilo potrjeno. A se je izvedencu zdelo težje verjetno, da bi se Brvar sploh lahko sam odpravil po tako strmi poti. Tudi on je spomnil na veje, ki so prekrivale pokojnika in ki po njegovem mnenju niso slučajno padle z drevesa.

Sodni senat je opozoril tudi na posredne dokaze, predvsem Slavinčevo obnašanje po dejanju. Ko se je vrnil domov, se je po opisovanju partnerke nenormalno tresel, kar je bilo lahko zaradi strahu. Prenehal je zahajati v lokal, kjer sta bila usodnega večera z Brvarjem, po nekaj dneh je prodal avtomobil, v katerem je vozil Brvarja. Tudi njegov alibi, dejal je namreč, da je Brvarja le odložil, nato pa odšel v neki drug lokal, je za sodišče neverodostojen, saj je lastnik lokala povedal, da ga tam ni bilo in da je tistega večera v lokalu delal on in ne študentka, kot je zatrjeval Slavinec. Se pa tudi sodniki sprašujejo o motivu, ki je ostal nepojasnjen. Z Brvarjem sta se poznala le na videz in srečala sta se slučajno, zato ni izključeno, da je šlo le za trenuten konflikt. Kot oteževalno okoliščino, posebej jo je omenila tudi tožilka Karmen Erčulj, ki je predlagala devet let zapora, so pri izreku kazni šteli predvsem to, da se je tako surovo spravil na starejšo in slabotno osebo. A so upoštevali tudi to, da doslej še ni bil obsojen in da je oče mladoletnega otroka.