Slovenija obsojena zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja

Ljubljana – Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja je evropsko sodišče za človekove pravice nedavno (znova) obsodilo Slovenijo. Ker slovensko sodišče v postopku pred delovnim sodiščem, ki ga je sprožil zdaj 35-letni Ljubljančan, ni postavilo neodvisnega izvedenca,­ temveč je sledilo mnenjema­ invalidskih komisij tožene stranke,­ je kršilo njegovo ­pravico do »enakosti orožja« (načelo fair balance).

Država bo morala Ljubljančanu po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) plačati 5000 evrov pravičnega zadoščenja in 2800 evrov za stroške postopka pred ESČP, so pojasnili na državnem­ pravobranilstvu in dodali, da sodba še ni dokončna. Izplačilo bo, če bo sodba dokončna, izvedeno v treh ­mesecih.

Ljubljančan je začel postopek pred ESČP, ko je izčrpal vsa domača redna in izredna pravna sredstva, njegovo ustavno pritožbo pa je ustavno sodišče junija pred ­tremi leti zavrglo.

Poslabšanje zdravstvenega stanja

Kot invalid, ki boleha za napredujočo spinalno mišično atrofijo,­ potrebuje 24-urno pomoč tako rekoč pri vseh aktivnostih. Zato je v postopku pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) pred leti uveljavljal zvišanje dodatka za pomoč in postrežbo zaradi poslabšanja svojega zdravstvenega stanja in večje potrebe po pomoči drugih oseb. A je bila njegova zahteva v upravnem postopku pred Zpizom na obeh stopnjah zavrnjena, in sicer na podlagi ugotovitev invalidskih komisij Zpiza o njegovem ­zdrav­stvenem stanju.

Invalidski komisiji Zpiza nista bili naklonjeni zvišanju dodatka, češ da Ljubljančan ne potrebuje stalne strokovne pomoči in da zanj lahko skrbijo tudi družinski člani, zato je Ljubljančan izpodbijal mnenji komisij pred delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani.

Njegov pooblaščenec Marko Bošnjak iz odvetniške družbe Čeferin je pojasnil, da so v postopku predlagali sodišču, naj postavi neodvisnega izvedenca, ki bo ocenil stanje njegovega klienta, a je sodišče to zavrnilo in se namesto tega oprlo na mnenji invalidskih komisij. »To je seveda v nasprotju z načelom poštenega sojenja, saj se v sporu ni mogoče slepo opreti na stališča ene izmed strank, ampak jih je treba ovrednotiti neodvisno in nepristransko, to gotovo lahko razume vsakdo,« je dejal Bošnjak in dodal, da pri tem presenečata predvsem dve okoliščini. »Prvič, da je v preteklosti vrhovno sodišče opozorilo, da je takšno ravnanje nedopustno, pa so v zadevi mojega klienta to prezrli, in drugič, da so tudi vse druge instance v Sloveniji zavrnile naše očitke.«

Zato je moral po pravico v Strasbourg, kjer so soglasno ugotovili kršitev. »Upam, da bo pri slovenskih uradnih organih prevladal občutek človečnosti in ne bodo zavlačevali zadeve s sprožitvijo postopka pred velikim senatom brez realnih možnosti za uspeh, temveč bomo skušali najti način za ureditev pravnega položaja mojega klienta,« je dodal Bošnjak.

Nepremoženjska škoda

Odvetnik je opozoril, da bitka za njegovega varovanca za priznanje tistega, kar mu gre, ni končana. »ESČP mu je priznalo pravično zadoščenje za nepremoženjsko škodo in sodne stroške, ni pa mu moglo prisoditi dodatka za pomoč, saj to ni v njegovi pristojnosti. To bomo morali doseči pri nas.«

Vendar, je dodal, je slovenski pravni red pomanjkljiv, saj kljub odločitvi ESČP nima na voljo pravnega sredstva, s katerim bi dosegli vsaj ponovno obravnavo zadeve z nepristranskim izvedencem. »Upam, da bomo stvar zdaj vendarle rešili pri nas, da ne bi bilo treba moji stranki še enkrat v Strasbourg, tokrat tudi zaradi kršitve 13. člena konvencije.«

Bošnjaku se zdi skrb vzbujajoče, da to ni osamljen primer. »V slovenskih sodnih mlinih je še nekaj podobnih primerov in upam, da bodo na podlagi te sodbe naša sodišča prepoznala kršitve in jih sama odpravila.«