Slovenija pri preprečevanju tihotapljenja mamil čedalje pomembnejša

Slovenski kriminalisti so s sodelovanjem s kolegi iz sedmih držav zadali končni udarec eni večjih kriminalnih mrež.

Objavljeno
13. julij 2014 18.00
Posodobljeno
14. julij 2014 12.00
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika
Ljubljana – Slovenija je čedalje pomembnejši dejavnik pri trgovini z drogami na balkanski poti. Brez mednarodnega sodelovanja bi bila policija na tem področju precej omejena. Slovenija je sicer na šestem mestu po številu izmenjanih informacij na prebivalca v okviru Europola.

Slovenski kriminalisti so s sodelovanjem s kolegi iz sedmih evropskih držav v minulih dneh zadali končni udarec eni večjih kriminalnih mrež, ki so tihotapile droge po tako imenovani srednji balkanski poti, o čemer smo poročali.

Identificirali so 36 osumljencev in podali kazenske ovadbe proti 31. Prijeli so tudi glavnega organizatorja, 42-letnega kosovskega državljana. Sledi so sicer najprej pripeljale do 39-letnega Novogoričana, ki pa je bil le manjši člen v mednarodni verigi, ki je tihotapila ter preprodajala konopljo, heroin in kokain med Albanijo, Kosovom, Srbijo, Hrvaško, Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo, Švico in Italijo. V času akcije so iz te mreže zasegli malo več kot 70 kilogramov mamil – 60 kilogramov konoplje, 330 gramov kokaina in 10,7 kilograma heroina. V akciji je z informacijami in usklajevanjem delovanja ključno pomagal Europol iz Haaga.

Slovenija – povezovalka varnostnih struktur v regiji

Na policiji ob tej akciji poudarjajo, da je uspešno zaključena mednarodna kriminalistična preiskava dokaz, da je Slovenija še vedno pomemben dejavnik pri trgovini s prepovedanimi drogami na tako imenovani balkanski poti. Pri nas se namreč križajo prometne poti med jugovzhodno in zahodno Evropo, ki jih uporabljajo različne kriminalne združbe za tihotapljenje prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu, orožja, eksplozivnih snovi in ljudi.

Ob tem tudi izpostavljajo mednarodno sodelovanje policij predvsem na dveh področjih, in sicer skupnega preiskovanja konkretnih zadev ter izmenjave operativnih podatkov. Večina tovrstnih preiskav iz zadnjega obdobja ima namreč mednarodne razsežnosti. »Vloga Slovenije na področju omejevanja nezakonitega prometa na balkanski poti se vedno bolj krepi, saj prevzemamo tudi vlogo povezovalke varnostnih struktur v regiji,« še pravijo na policiji. Ob tem pa je tudi jasno, da brez intenzivnega mednarodnega sodelovanja s policijami drugih držav, tožilstvi in Europolom ne bi bili tako uspešni oziroma bi bila odkrivanje in pregon tovrstne kriminalitete precej omejena.

V okviru Europola se letno sicer izmenja več kot pol milijona informacij, pri čemer je Slovenija na šestem mestu po številu izmenjanih informacij na prebivalca. Znotraj Europola se še vedno okoli tretjina informacij nanaša na področje drog, pri slovenski izmenjavi informacij pa je ta odstotek precej višji. »Zato je slovenska policija zaželen partner, ne samo pri operativnih zadevah, temveč tudi pri načrtovanju strateških pristopov za zahodni Balkan,« pravijo na policiji.

Obseg tihotapljenja se je še povečal

Za balkansko pot je sicer značilna prepletenost legalne trgovine z nelegalno. V večini primerov je ob omembi balkanske poti sicer jasno, da imamo v mislih trgovanje z mamili in s tem povezan mednarodno organizirani kriminal. »Mednarodno tihotapljenje opiatov, še zlasti heroina, je definiralo balkansko pot, ki predstavlja evropski podaljšek tihotapskih tokov, ki se pričnejo v Afganistanu in prek Irana ter Turčije vodijo v smeri Evrope,« pojasnjujejo na policiji.

A je tradicionalna balkanska pot za nezakonit prevoz prepovedanih drog danes dvosmerna, obseg tihotapljenja pa se je še povečal. Heroin, konoplja, vedno bolj pa tudi kokain, se prevažajo v države EU, medtem ko se sintetične droge transportirajo na vzhod. Iz evropskega dela Turčije se balkanska pot razdeli na južno, srednjo in severno pot. Za Slovenijo je zlasti pomembna srednja balkanska pot, ki pelje prek Turčije, Bolgarije, držav bivše Jugoslavije in Slovenije v države zahodne Evrope.

Več zaseženega kokaina

Slovenija je sicer tradicionalen trg prepovedanih drog, kjer se največ denarja obrne pri prodaji »trave«, heroina in kokaina, veliko pa je tudi sintetičnih drog. Največ droge se proda v mestih (Ljubljana, Celje, Kranj, Novo mesto, Maribor, Koper), kjer imajo kriminalne združbe »sedeže«, na katerih se oskrbujejo dilerji.

V letošnjem prvem polletju je policija evidentirala skoraj 62 odstotkov več kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, kar pripisujejo svojemu dobremu delu: »Porast je v največji meri rezultat še bolj aktivnega dela policistov in kriminalistov vseh policijskih enot na tem področju, tako na državnem, regionalnem, kot tudi na lokalnem nivoju. Očiten je tudi porast najdenih in obravnavanih prostorov, v katerih se pod umetnimi pogoji goji konoplja. Teh je bilo v prvem polletju letošnjega leta 63, v enakem lanskem obdobju pa 46,« pravijo.

Več drog so tudi zasegli. Najbolj se to pozna pri kokainu, ki so ga v letošnjem prvem polletju zasegli že več kot osem kilogramov, v celotnem lanskem obdobju pa nekaj manj kot tri kilograme.