Tiskane izdaje
Maribor - Sodni proces v zadevi Nekrep je tik pred koncem. Prihodnji petek bo zaslišan le še direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Gregor Pivec, zatem bodo sledile sklepne besede, sodbo pa bo senat pediatroma Zlatki Kanič in Robertu Pogorevcu izrekel predvidoma 24. oktobra.
Kot predzadnji je na prostor za priče stopil nekdanji predstojnik mariborske pediatrije Alojz Gregorič, čigar pričanje se je vrtelo zlasti okrog organizacije dela in odnosov na relaciji Maribor-Ljubljana.
Ti očitno niso bili briljantni, je bilo razbrati iz njegovih besed, saj da ljubljanski kolegi na rast mariborske pediatrije niso gledali s simpatijami.
Upokojeni pediater Alojz Gregorič o zdravljenju Bora Nekrepa ni vedel veliko povedati, saj ga 12. in 13. marca 2008 ni bilo v službi. Po tragičnem dogodku je odstopil zato, ker je v civiliziranih državah pač običajno, da človek odstopi zaradi občutka subjektivne odgovornosti.
»Cenim vaš odstop. To je bilo eno redkih častnih dejanj takrat,« je poudaril Borov oče Matjaž Nekrep.
Sicer se je Gregorič že med preiskavo bolj osredotočil na organizacijske težave pediatrije in poudaril, da je večkrat zahteval zaposlitev desetih specialistov, a so se mu kolegi celo smejali.
Opozarjal je tudi, da potrebujejo dodatne postelje, in znova so bili na pediatriji izpostavljeni posmehu, češ, »kaj se gremo«, je odgovoril na vprašanje odvetnice Kaničeve Nine Zidar Klemenčič, ko mu je postregla s strokovnimi ugotovitvami o kadrovski podhranjenosti.
Glede strokovnih vprašanj, zlasti kaj lahko zdravijo v Mariboru in kaj v Ljubljani, je pojasnil, da je bil sklenjen provizorični dogovor, ki so se ga načeloma držali.
»Mi hočete povedati, da ta protokol ni bil upoštevan in pacienti, ki so prišli v Maribor, niso imeli ustreznega zdravljenja? Je bil ta protokol za vas neobvezen?« je vanj dregnil tožilec Darko Simonič. »Da.«
Pooblaščenca družine Nekrep odvetnika Andreja Pitaka pa je zanimalo, ali smejo biti starši pri svojih otrocih čez noč. Gregorič je odvrnil, da so lahko matere ob dojenčkih ves čas, pri težkih bolnikih pa starše pomirijo, da bodo naredili preiskave in jih obvestili: »To je bila klinična praksa.«
Obtožena Zlatka Kanič je pri tem pripomnila, da če bi Borovi starši vztrajali, bi lahko ostali pri sinu pa tudi do nje bi lahko prišli z vztrajanjem.
»Ne razumem besede vztrajanje,« je pripomnil Matjaž Nekrep. »Sestra je brez razmisleka odgovorila, da to ni mogoče, a da so preiskave pokazale, da je vse v redu. To sva želela slišati. Tovrstna obramba pa je nizkotni cinizem besedne igre.«
