So grad požgali, da bi se dokopali do odškodnine?

Na tukajšnjem okrožnem sodišču se je včeraj nadaljevala nenavadna zgodba o požigu smledniškega gradu v noči na 21. januar 2007, ki jo je na plan potegnil 64-letni profesor kulinarike Viktor Premk iz Ljubljane. Ko je v časopisu prebral, da zaradi požiga na zatožni klopi sedi 40-letni Zoran Mezga, je sklenil, da bo sodišču predstavil svojo plat resnice.

Objavljeno
18. februar 2011 00.49
Grad Smlednik
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika
Ljubljana - Šokiral je z izjavo, češ da so ga Lazarinijevi leta 2006 večkrat nagovarjali, naj požge grad, da se bodo tako dokopali do odškodnine, ki bi jo izplačala zavarovalnica. A to je, kot kaže, na precej trhlih nogah, saj je včeraj Katarina Lazarini Stupica pojasnila, da grad sploh ni bil zavarovan. Katarina Lazarini Stupica, ki je od oškodovancev prva izvedela, da so grad zajeli ognjeni zublji in po nekaterih ocenah povzročili za kar 2,61 milijona evrov škode, ni zanikala poznanstva z Viktorjem Premkom, vendar sta se seznanila v povsem drugačnih okoliščinah, kot je on predstavil sodišču. Povedal je, da so poslovno sodelovali in bili prijatelji. Lazarinijeva pa je pojasnila, da jo je prvič poklical leta 2002, saj se je zanimal za nakup enega od zemljišč, ki so ga prodajali. Iz tega ni bilo nič, izkazalo se je namreč, da sploh nima denarja. Ponujal se je še, da bi bil njihov nepremičninski agent, a ga je gladko zavrnila, saj so želeli to urejati sami.

Pravi, da zanje ni nikoli iskal pohištva, ki je bilo nekoč v gradu, kot je to trdil. Res pa je, da je enkrat prišel z novico, da ve, kje je spalnica, ki je bila v preteklosti njihova last, a je iz gradu izginila. »To me je vsekakor zanimalo, a ko je začel, da bo za prevoz organiziral kar policijsko spremstvo, češ da ima poznanstva vsepovsod, sem tudi to zavrnila.«

Premk je povedal, da se je s Kristino Lazarini Stupica srečal decembra lani v Grand hotelu Union. Lazarinijeva je povedala, da ji je med drugim govoril zgodbice, kako piše knjigo, v kateri bo menda napisal, kdo je ustrelil Ivana Krambergerja. Ko je opazil, da je to ne zanima, ji je navrgel: »Vas bo pa zanimalo, ko bom povedal, da mi je vaš mož pokazal steklenice z bencinom.« Da filmska zgodba, ki jo je natvezil Premk, ne drži, je utemeljevala tudi s tem, da ne ve, zakaj bi grad požgali, če so ves presežek denarja vlagali ravno v njegovo obnovo.

Premkove navedbe, da se je z Lazarinijevimi oktobra in novembra 2006 srečal in da so ga nagovarjali k požigu gradu, je označila za čisto laž. Točno je vedela, kdaj so se srečali, saj ima že od leta 1980 navado, da si vse dogodke zapisuje na koledarje, ki jih tudi hrani. »Do dneva natančno lahko pokažem, kdaj sem se z njim srečala in kdaj slišala,« je bila odločna. Tudi Igor Stupica je Premkovo pričanje označil za čisto izmišljotino. »Z njim sem se nazadnje srečal 25. septembra 2002, leta 2006 pa gotovo ne!«

Kaj o nenavadni zgodbi, ki jo je napletel Premk, meni domnevni smledniški piroman, ni znano, saj je do zdaj vse obravnave spremljal tiho, brez komentarja in s sklonjeno glavo. Kdo je notranjost gradu polil z bencinom in pristavil vžigalico, bo sodišče ugotavljalo 7. aprila, ko bodo med drugim zaslišali strokovnjaka iz nacionalnega forenzičnega laboratorija. Pojasnil bo, kako so našli DNK sledi obtoženega Mezge na eni od steklenic na kraju požiga.