Tiskane izdaje
Ljubljana - Ni malo delodajalcev, ki nad svoje zaposlene pošljejo zasebne detektive. Najpogosteje takrat, ko bi radi preverili, ali delavec, ki je na bolniškem dopustu, res pije čajčke med počitkom v domači postelji ali morda ta čas trga grozdje, spravlja seno ali celo opravlja neko drugo delo.
Zasebni detektiv je tako pred štirimi leti po naročilu delodajalca opazoval tri delavce, ki so bili na bolniški, jim sledil in jih fotografiral. Njegove ugotovitve je delodajalec uporabil za izredno odpoved delovnega razmerja, a so vsi trije delavci na delovnem in socialnem sodišču dokazali, da so bile odpovedi nezakonite.
Delovno sodišče je menilo, da delodajalec pri odpovedih sploh ne bi smel uporabiti materiala detektiva, ker je bil pridobljen v nasprotju s takrat veljavno zakonodajo, enako je ugotovilo koprsko okrajno sodišče, ki je razsojalo o detektivovi kazenski odgovornosti.
Zaradi neupravičenega slikovnega snemanja mu je prisodilo osem mesecev zapora, pogojno na dve leti, sodba pa je, kot so nam sporočili s koprskega okrajnega sodišča, še vedno na višjem sodišču.
Fotografiranje
samo na javnih krajih
Čeprav na detektivski zbornici nimajo uradnih podatkov o tem, kdo je največkrat naročnik detektivskih storitev, izkušnje kažejo, da se zanje delodajalci najpogosteje odločajo v primerih, ko gre za večkratno ponavljanje bolniškega staleža, ki se konča pred iztekom 30 dni, ko je breme za nadomestilo na delodajalcu, in se ponovi čez teden dni, pojasnjuje predsednik Detektivske zbornice Republike Slovenije Mitja Klavora.
Sicer pa je nadzor (domnevne) zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe le eno izmed delovnih področij zasebnih detektivov.
Glavna metoda dela zasebnega detektiva je po Klavorovih besedah zbiranje informacij. Te sme dobiti od vsakogar, pri čemer mora sogovornika opozoriti, da je detektiv in zakaj zbira podatke, od posameznika pa je odvisno, ali mu bo ustregel z odgovori ali ne. Nikakor pa ne sme zbirati informacij z goljufijo ali prevaro, poudarja Klavora.
Podatke lahko zbira tudi iz vseh javnih občil ali evidenc, v skladu z novim zakonom o detektivski dejavnosti iz marca letos pa lahko detektivi uporabijo tudi tehnična sredstva za fotografiranje na javnih krajih in naprave za zvočno snemanje, a le s soglasjem osebe, glede katere se bo ta naprava uporabila.
Novi zakon o detektivski dejavnosti po mnenju Informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar »še bolj jasno opredeljuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji sme detektiv izvajati svoja zakonska upravičenja« in ta upravičenja, pa tudi omejitve, določa zelo natančno.
Tako lahko detektiv »osebno zaznava na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora«.
A je tudi pri tem omejen s pravico posameznika do zasebnosti, dodaja informacijska pooblaščenka. Tako pri izvajanju tega ne sme posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršne koli prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in vidno označil za zasebnega.
Čeprav je ta prostor viden z javnega mesta, detektiv ne sme vanj poseči s tehničnimi sredstvi - kamero oziroma fotoaparatom.
Podatke lahko detektiv pridobi tudi od zdravnika, vendar le glede bolniškega reda oziroma navodil, ali in koliko se sme bolnik gibati, kakšna rekreacija mu je dovoljena, medtem ko po diagnozi ali zdravilih ne sme povprašati, poudarja Klavora.
Detektiv ne sme uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo policija in obveščevalno-varnostne službe (na primer navidezni odkup predmetov), ali upravičenj, za katera so z zakonom določeni policija, sodišča in drugi pravosodni organi, pa poudarjata tako Klavora kakor Pirc Musarjeva.
Prav tako ne smejo opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje varnostne ali obveščevalne službe in za politične stranke ter ustanove, ki so jih ustanovile politične stranke.
Čeprav zakon detektivom dovoljuje, da lahko preverjajo bolniški status tudi med zaposlenimi v javnem sektorju, tam tovrstnega nadzora tako rekoč ni. Ker je treba javnega uslužbenca v skladu z zakonom o javnih uslužbencih obvestiti o tem, da ga bodo nadzirali, je uspeh takega nadzora onemogočen, dodaja Klavora.
Izkoriščanje bolniškega dopusta preiskuje tudi ZZZS
Izkoriščanje bolniškega dopusta je veliko breme tako za delodajalca kot za državno zdravstveno blagajno. Zato nad tovrstnimi prevaranti ne prežijo le šefi, temveč tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki opravlja laično kontrolo začasne nezmožnosti za delo.
Laični kontrolor, ki je delavec ZZZS, ob obiskih zavarovancev na naslovu, kamor jim je bila vročena zadnja odločba, ugotavlja, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ZZZS oziroma zdravstvene komisije ZZZS.
O kršitvah nikoli ne odloča kontrolor, saj ta zapisnik o opravljeni kontroli posreduje imenovanemu zdravniku, ki skladnost zavarovančevega ravnanja z danimi navodili presodi s strokovnega oziroma medicinskega vidika. Pravna posledica kršenja pravil bolniškega dopusta je zadržanje oziroma odvzem nadomestila plače.
Zavarovanec nima pravice do nadomestila plače za začasno zadržanost od dela, če v času takšne odsotnosti opravlja pridobitno delo. Brez nadomestila plače ostanejo tudi zavarovanci, ki se med drugim ne ravnajo po navodilih za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti od dela ali laičnemu kontrolorju onemogočijo opraviti kontrolni obisk.
Lani so laični kontrolorji pod drobnogled vzeli 2160 zavezancev, »pravila igre« pa jih je kršilo 7,1 odstotka oziroma 153. Po podatkih ZZZS je največ kršiteljev (okoli 35 odstotkov) med zasebniki, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. Zasebni detektiv je pri svojem delu omejen s pravico posameznika do zasebnosti.
