Tiskane izdaje
Ljubljana – »Ocenili smo, da je otrok v tej družini ogrožen, s čimer se Janko Bras ni strinjal. Prav tako ga niso skrbeli znaki, ki so bili za nas alarmantni,« je o bistvenih razlikah med osebjem v vrtcu in socialnim delavcem opisala svetovalna delavka v vrtcu Pedenjped. Zaradi primera je Bras pristal na zatožni klopi.
Na ljubljanskem okrajnem sodišču zaradi kaznivega dejanja opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca sodijo Janku Brasu, delavcu ljubljanskega centra za socialno delo Moste-Polje.
Tamkajšnjemu centru so leta 2008 iz vrtca Pedenjped sporočili, da petletni otrok prihaja v vrtec v istih oblačilih, ima modrice, poleg tega pa se nenavadno vede – enega od vrstnikov je lizal po obrazu, drugega poljubil na usta in povedal, da se z jezičkom poljublja tudi z mamo. Vzgojiteljico je prijel za prsi in ji rekel, da bo malo pocuzal. Policisti so bili o primeru obveščeni leta 2010 in ugotovili so, da je Bras za čudno otrokovo vedenje vedel že leta 2008, zato so ga ovadili. Preiskava zoper otrokovo mater pa je bila zaradi pomanjkanja dokazov ustavljena.
»Socialni delavec opustil svojo dolžnost«
Na sodišču so zaslišali že več prič, med njimi klinično psihologinjo Bernardo Dobnik Renko, ki je pri dečku leta 2008 ugotovila duševne in čustvene motnje ter motnje v vedenju, zato je menila, da bi bilo zanj dobro, če bi se z njim ukvarjali strokovnjaki, med njimi je bil Bras. A mama pri tem ni hotela sodelovati, menda tudi zaradi Brasa.
Enkrat je dejala, da sina ni pripeljala na pregled, ker ji je Bras dejal, da ga nima smisla več vlačiti po zdravstvenih domovih. Bernarda Dobnik Renko je dejala, da verjame, da se obdolženi spozna na družino, na razvojne motnje otrok pa ne.
Dejala je še, da je to njena prva tovrstna izkušnja s socialnim delavcem, za katerega tudi sama meni, da je opustil svojo dolžnost, ker ni poklical policije. Še vedno meni, da je šlo v tem primeru za neke vrste spolno zlorabo, a ne le zaradi opažanj v vrtcu, temveč tudi zaradi lastnih opažanj na podlagi projekcijskih iger, poročila socialne delavke zdravstvenega doma, ki je družino obiskala, in tega, kako sta se vedla mati in dedek. Ta je bil menda vedno poleg in pazil, kaj bo mati povedala.
Na sodišču je primer opisovala tudi ravnateljica vrtca, ki je med drugim povedala, da so morali ukrepati sami in poklicati policijo, potem ko Bras še po dveh letih tega ni storil. Včeraj je na sodišču spregovorila tudi svetovalna delavka vrtca. Ta je sodelovanje s centrom za socialno delo na izrecno vprašanje Brasa sicer označila za korektno, je pa poudarila, da so bila njihova pričakovanja glede tega, kaj naj stori, povsem drugačna.
V vrtcu so menili, da sodelovanje s starši ni smiselno, če so oni tisti, ki ga ogrožajo. Dejala je, da je po prvi prijavi sicer dobila občutek, da so se starši ustrašili zaradi prijave, znakov nasilja niso več opazili vse do leta 2010. Tedaj je Brasu povedala, da bi zadevo radi predali policiji, s čimer se je ta strinjal. Tako kot klinična psihologinja je tudi ona opazila, da drugi člani družine pazijo, kaj govori otrokova mati. »Menila sem, da jo imajo nenehno pod nadzorom zaradi njenih manjših intelektualnih sposobnosti,« je povedala.
Nasprotno je o Brasu povedal direktor centra za socialno delo Moste-Polje Marjan Vončina, ki je po pregledu dokumentacije tudi sam ocenil, da vključitev policije ni bila potrebna, saj je Bras začel postopek zaščite otroka. Za Brasa je povedal, da je eden njihovih najbolj izkušenih delavcev, ki mu zaupajo najzahtevnejše primere. Nepravilnosti v njegovem ravnanju ni ugotovila niti izredna inšpekcija, zato se Bras še vedno ukvarja s tem primerom.
Pedagoške klofute
Bras je v svojo obrambo povedal, da otrokove zanemarjenosti ni opazil, niti njegovo vedenje ga ni skrbelo. Materine klofute težko vodljivemu dečku, za katere je menda zatrdila, da niso običajne vzgojne metode, je označil za pedagoške klofute zaradi njene vzgojne nemoči. Vzgojiteljici je deček domnevno dejal, da bo tudi on malo pocuzal, ker je takrat svojega otroka dojila njegova teta, lizanje in poljubljanje v vrtcu pa po njegovem ni nič nenavadnega, ogromno takšnih vidi tudi njegova žena, ki dela v vrtcu.
Bras meni, da je svoje delo opravil strokovno, med drugim je poudaril, da je otrok po njegovi zaslugi zdaj v tretjem razredu osnovne šole. Glede tega je Bernarda Dobnik Renko povedala, da v šoli predlagajo, naj dečka prepišejo v prilagojen program, saj kljub petim uram dodatne strokovne pomoči ne dosega minimalnih standardov in ima veliko vedenjskih in drugih težav.
