Sodba Marku Kryžanowskemu negotova

Ljubljana − Sodba, s katero je bil nekdanji predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski obsojen na pogojno kazen, je negotova. Senat višjega sodišča v Ljubljani se namreč strinja z obrambo, da je določba kazenskega zakonika, ki govori o zlorabi notranje informacije, neustavna.

Potem ko je ljubljansko okrajno sodišče Marka Kryžanowskega predlanskega oktobra oprostilo očitkov, da je pri nakupu sto delnic Petrola zlorabil notranjo informacijo, nato pa je mariborsko višje sodišče sodbo razveljavilo, je tožilstvu v drugo uspelo prepričati sodišče o njegovi krivdi. Tožilstvo je v ponovljenem sojenju po zaslišanju prič in sodne izvedenke za finance spremenilo obtožni predlog, pri čemer je bolj opredelilo čas kaznivega dejanja, ki ga je menda Kryžanowski storil med 16. in 21. aprilom 2008. Prav tako je podrobneje opisalo podatke, ki so predstavljali notranjo informacijo, in kako je po nakupu zrasla vrednost delnice. Konec letošnjega januarja je tako ljubljansko okrajno sodišče Kryžanowskemu, ki je 21. aprila 2008, nekaj dni pred objavo rekordnih četrtletnih rezultatov poslovanja družbe Petrol, kupil za 63.000 evrov delnic, obsodilo na enoletno pogojno kazen. »To je pomembna sodba, saj na tem področju pri nas še ni sodne prakse,« je bila po izreku obsodilne sodbe zadovoljna tožilka Tanja Ahčan. Toda zdaj je ta sodba negotova.

Prekršek ali kaznivo dejanje?

Zagovornik Blaž Kovačič Mlinar se je namreč pritožil na višje sodišče, v pritožbi pa je med drugim opozoril, da je kazenski zakonik v nasprotju z ustavo. Kot nam je pojasnil, kazenski zakonik namreč določa, da je zloraba notranjih informacij kaznivo dejanje, medtem ko po zakonu o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) isto ravnanje velja za prekršek. »To z ustavnega vidika ni dopustno, ker posameznik ne ve, ali je ta kršitev prekršek ali kaznivo dejanje. Ker je vedno treba upoštevati bolj ugodno možnost, je treba torej ta dejanja obravnavati zgolj kot prekršek,« je povedal.

Na višjem sodišču so za Delo potrdili, da je izpodbijana določba po oceni senata, ki je v zadevi odločal, v nasprotju z 2., 14. in 28. členom ustave, »ker ob primerjavi njene dispozicije z dispozicijo tretjega odstavka v zvezi s 1. točko prvega odstavka 566. člena ZTFI, ki določa prekršek, oziroma dispozicijo prvega odstavka 382. člena ZTFI, ki prepoveduje trgovanje na podlagi notranjih informacij, med njima ni jasnih ločnic,« so pojasnili. »Zaradi nejasnih ločnic med kaznivim dejanjem in prekrškom sta proti posameznikom možna dva različna postopka in zato različno sankcioniranje določenega ravnanja ter s tem arbitrarnost organov pregona. Posameznik pa v tej posledici ne more vedeti, ali bo njegovo ravnanje obravnavano kot kaznivo dejanje ali kot prekršek, niti kakšna sankcija ga lahko doleti,« so še dodali. Višje sodišče v Ljubljani je tako 10. septembra na ustavno sodišče odpravilo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 243. člena kazenskega zakonika.

Kot je še pojasnil Kovačič Mlinar, je do takrat postopek v tej zadevi prekinjen. O tem, kaj to pomeni za druge podobne postopke, pa je dejal, da lahko ustavno sodišče med odločanjem sklene, da zadrži izvrševanje kazenskega zakonika v tem delu, tako bo to veljalo za vse zadeve, ki se tičejo tega kaznivega dejanja.

Šolski primer zlorabe notranje informacije

Naj spomnimo, da je tožilka dejanje, zaradi katerega se je Kryžanowski znašel na zatožni klopi, označila za šolski primer zlorabe notranje informacije. Po izreku obsodilne sodbe je poudarila, da je zloraba notranje informacije neetično in protipravno ravnanje na trgu kapitala, ki povečuje nezaupanje vlagateljev in povzroča neenakost potencialnih investitorjev na trgu kapitala. Ključno vprašanje v tem primeru je po njenem bilo, ali je Kryžanowski vedel za nadpovprečno poslovanje družbe. A to je pravzaprav v svojem zagovoru potrdil sam, saj je povedal, da je za časnik Finance 16. aprila 2008 govoril o odličnem poslovanju Petrola in napovedal, da bo kupil delnice Petrola »v smislu zaupanja menedžmenta v dobro poslovanje družbe«.

Kovačič Mlinar je po drugi strani na sodišču zatrjeval, da to, da je Kryžanowski vedel za dobro poslovanje v trimesečju, sploh ni notranja informacija. Poleg tega je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ki je Kryžanowskega tudi ovadila) časovna okna, v katerih so upravi dovoljeni nakupi delnic, določila šele kasneje. Opozoril je še, da je tudi izvedenka menila, da ni šlo za nakup z namenom hitrega zaslužka, čeprav čas nakupa res ni bil primeren.

Kryžanowski je na sodišču januarja letos povedal, da bi, če bi se res hotel okoristiti, delnice kupil že prej, kajti cena je pred nakupom zrasla bistveno bolj kot po njem, s poslom pa je imel kvečjemu finančno izgubo, saj delnice še vedno ima.