Tiskane izdaje
Ljubljana – »Tožbeni zahtevek je neutemeljen, saj nima podlage v zakonu,« je ob koncu pravdnega postopka, v katerem država v prvem primeru po uveljavitvi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora od Andreja Lapornika zahteva 270.000 evrov nezakonito pridobljenega denarja, dejal njegov pooblaščenec, odvetnik Andrej Pohar.
Pohar je med drugim opozoril na postopek sprejetja zakona v državnem zboru, ki je v zakonsko besedilo vnesel nejasnosti in nedoslednosti in v resnici na neki način razvrednotil namen zakona. Pooblaščenka tožeče stranke, državna tožilka Barbara Lipovšek, je opozorila, da je prvi tovrstni primer jasno pokazal, kako pestro in zahtevano je ugotavljanje premoženja posamezne osebe.
Poudarila je, da namen zakona prav gotovo ni to, da bi obtoženemu odvzeli samo tisto premoženje, ki ga ima v času postopka v rokah, ampak je treba upoštevati tudi premoženje, ga je imel v preiskovanem obdobju, pa ga je zapravil, odtujil ali prepisal. Posebno je poudarila, da ne glede na vse pomisleke glede zakona Laporniku vendarle ni uspelo dokazati izvora njegovega premoženja.
Zoper 46-letnega Andreja Lapornika iz Portoroža, ki zdaj zaradi pravnomočne obsodbe koprskega okrožnega sodišča začasno biva na Dobu, je finančno preiskavo uvedlo specializirano državno tožilstvo. Tožilka Barbara Lipovšek je zaorala ledino na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in proti Laporniku spisala tožbo, s katero država zahteva 270.000 evrov nezakonito pridobljenega denarja. Znesek bi bil še višji, a so mu 70.000 evrov odvzeli že v kazenskem postopku.
Posebna skupina je finančno preiskavo izvedla za obdobje od 1. januarja 2006 do 15. novembra 2011. Ugotovili so, da se preiskovanec ukvarja z oddajanjem sob, v omenjenem obdobju pa je davčni upravi prikazal le malo več kot 45.800 evrov prihodkov in imel 366 evrov izgube iz prodaje vrednostnih papirjev. Preiskava je pokazala, da je Lapornik v tem času ustvaril in razpolagal s kar 385.567 evri premoženja, od katerega ni plačal ne dohodnine ne prispevkov. To je pokazal podroben pregled bančnih izpiskov, gotovinskega poslovanja, premičnin (avtomobili, motor, gliser), nakupa zlatih palic in tako naprej.
V tožbi še piše, da je premoženje treba zaseči, saj je bilo več kot očitno pridobljeno s kriminalno dejavnostjo in je nevarnost, da bi se za to še naprej uporabljalo. Premoženje pa je treba tudi zavarovati, saj je nevarnost, da bi tožena stranka ali druge osebe onemogočile ali otežile odvzem.
Lapornik je v odgovoru na tožbo sodišču priporočil, naj upošteva dejstvo, da izhaja iz premožne družine, zato so za velik del njegovega premoženja zaslužni starši. Kar nekaj denarja pa da mu je zapustila njegova bogata pokojna teta. O v hišni preiskavi zaseženi zlatnini z dragimi kamni pa pravi, da ni njegova. Žlahtno kovino, vredno 23.000 evrov, je domnevno za 7500 evrov gotovinskega posojila zastavil zlatar Zef Pasulji. Toženec vztraja, da to premoženje nikoli ni bilo njegovo in ni nezakonitega izvora, zato se mu ga ne more odvzeti.
