Tiskane izdaje
Za zagovornike Milka Noviča, ki je bil obtožen, da je 16. decembra 2014 na parkirišču gostinskega lokala na ljubljanskem Viču z dvema streloma v glavo ustrelil Janka Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta, je bila obsodba presenečenje. »Šokirani smo, pričakovali smo vse kaj drugega,« je po koncu razsodbe povedal Jože Hribernik, eden od treh Novičevih odvetnikov, in ocenil, da je to »hud poraz za pravosodje, ki že tako ali tako ni v dobri koži. S to sodbo pa je to še slabše.«
Podobno je menila tudi javnost, ki je poleg novinarjev spremljala proces. Dobro uro, kolikor je sodnica razlagala, v katerih točkah se strinja s 77 strani dolgo obtožnico tožilstva, kje je podvomila o izpovedih obtoženega in kaj so pričali izvedenci in priče, je bila javnost tiho. Potem ko je spregovorila o vnovični odreditvi pripora, ki ga utemeljuje z možnostjo ponovitve dejanja, pa je v dvorani završalo. Ljudje so začeli komentirati sodbo, pri čemer so sodnici in tožilki Blanki Žgajnar namenili ploho opazk, od tistih dostojnejših, kot »Obe se mi smilita«, »Resnica bo zmagala!«, »Vest pride za vami«, »Sram naj vas bo!«, do komentarjev »Črvi vas bodo pojedli«, »Zahrbten umor«, »Svinje«, »Prasice«.
Sodnica je s pomočjo sedmih pravosodnih policistov, ki so spremljali izrek sodbe, javnost takoj umaknila iz sodne dvorane, tako da so nekateri svoj srd nad procesom, pravosodnim sistemom in državo nato komentirali pred sodno stavbo. Novinarji pa so spremljali sodničin posebej pripravljeni del nagovora javnosti, v katerem je poudarila, da del laične javnosti napačno razume načelo javnosti.
Pritiski javnosti
To načelo naj bi zagotavljalo nadzor demokratične javnosti nad delom sodišča, obenem pa na glavni obravnavi omogoča širši vpogled javnosti v delo sodišča. Toda glede na to, kako je potekalo sojenje Noviču, je sodnica opozorila na pritiske javnosti: »Načelo javnosti brez dvoma ne vsebuje nikakršnih pooblastil javnosti, da na sodnika vpliva, pritiska ali ga pri obravnavanju zadeve, ki je po vsebini težka in zahtevna, vznemirja. Sojenje, presoja tako dejanskih kot pravnih vprašanj, je zahtevno strokovno delo, ki ga sodniki jemljemo zelo resno in smo pri tem tudi objektivni. Naše odločitve niso vedno všečne, kar pa ne pomeni, da so napačne oziroma subjektivne ali da so kakorkoli politično obarvane.« Primer Novič, ki se je zdaj končal na prvi stopnji, je po sodničinem mnenju primer zlorabe javnosti.
Dogajanje v razpravni dvorani je nesprejemljivo tudi za tožilko Blanko Žgajnar, ki je prepričana, da se to ne bi smelo dogajati. Popolnoma drugače pa meni Novičev odvetnik Hribernik, ki je na vprašanje glede komentarjev javnosti v razpravni dvorani dejal: »Ta javnost je bila zelo civilizirana in je milo reagirala, glede na to, kar se je dogajalo z Novičem.« Milko Novič, ki se je zadnje mesece branil s prostosti, je po odvetnikovem mnenju nad sodbo razočaran in zlomljen in ne ve, kako bo preživel. Vsekakor pa se bo takoj pritožil na odreditev pripora in tudi na sodbo.
Sodnica je dejala, da je kazen 25 let zapora pravična. Foto: Blaž Samec
Iz maščevanja, ne pa zahrbtno
Čeprav je tožilstvo zahtevalo 30 let, je sodnica Noviču prisodila 25 let zapora, saj naj bi Jamnika umoril iz brezobzirnega maščevanja, ne pa tudi na zahrbten način. Za sodišče ni dvoma, da je imel Novič dovolj časa, da se je 16. decembra 2014 s kolesom odpeljal od doma do gostinskega lokala Via Bona, za katerega je vedel, da bo tam tudi Jamnik, ki ga je leta 2009 zaradi krivdnih razlogov odpustil s Kemijskega inštituta. »Obtoženi je svoj zagovor spreminjal in dopolnjeval glede na obtožbe,« je dejala sodnica o najprej modri trenirki in kasneje pižami, ki naj bi jo Novič nosil doma, SMS-sporočilih, sprenevedanju, da ne ve, kje je lokal Via Bona ...
Navedla je še druge nedoslednosti v njegovem pričanju, povezane s streljanjem na strelišču, kjer naj bi si v žep jopiča dajal tulce, ki jih sicer zbirajo v vedru. »Če bi to bilo res, bi morali biti v žepu tudi drugi delci,« je opisala sodnica del problematike, o kateri so v tem primeru največkrat govorili: GSR-delci, ki nastanejo po streljanju in ki naj bi bili po Novičevem pričanju ostanki streljanja na strelišču in od tulcev, ki jih je dal v žep, po mnenju izvedencev pa so to bili delci, identični tistim, ki so jih našli v tulcu s kraja streljanja.
Sodnica je tudi pojasnila, da se - čeprav je obramba to poskušala predstaviti drugače - izsledki slovenskih in nemških balističnih strokovnjakov ne razlikujejo veliko, le s to razliko, da sta bila Nemca nekoliko skopa pri oceni. »Poudarjam, da je vsako izvedensko mnenje del dokazne presoje sodišča ob vseh drugih dokazih,« je dejala Špela Koleta, ki je naštela še vrsto drugih dokazov - od čiščenja kolesa konec decembra, do podatkov baznih postaj, Novičevega vedenja v zadnjem letu in ugotovitev strokovnjakov, da sicer inteligenten, a konflikten in žaljiv Novič ni prebolel, da je izgubil službo na Kemijskem inštitutu.
»Edina olajševalna okoliščina je bila, da doslej ni bil kaznovan,« je dejala sodnica, prepričana, da se je Novič na streljanje pripravil, da je dejanje izvedel premišljeno, da z dvema streloma v glavo žrtvi ni dal možnosti za preživetje in da so ogromne tudi posledice tega dejanja za Jamnikovo ženo in mladoletno hčer. »Kazen 25 let zapora je pravična,« je sklenila Koleta.
