»Sodišče napačno ocenilo dejansko stanje«

Zagovorniki napovedali pritožbe, za tožilca pa je važna sporočilna vrednost sodbe, in sicer vrniti zaupanje v pravno državo.

Objavljeno
05. september 2012 22.48
Marko Jakopec, kronika, Majda Vukelič, notranja politika, Nejc Gole, gospodarstvo
Marko Jakopec, kronika, Majda Vukelič, notranja politika, Nejc Gole, gospodarstvo

Ljubljana - Zagovorniki obtoženih so po razglasitvi sodbe izražali razočaranje nad izrečenimi kaznimi. Vsi po vrsti so ocenjevali, da je sodišče napačno ocenilo dejansko stanje in izražali upanje, da bo v pritožbenem postopku bolje poskrbljeno za pravico.

Kordežev zagovornik Janez Hočevar je obžaloval, da sodišče ni prepoznalo argumentov obrambe. Dejal je, da je, kljub temu da je realist, vendarle pričakoval oprostilno sodbo, za katero vendarle upa, do jo bo mogoče doseči po pritožbi.

Zagovornik Ota Brgleza, odvetnik Stanislav Rozenstein, je menil, da sta celotno zadevo zakuhali politika in javnost. Prepričan je, da je bila sodba spisana že vnaprej, pri čemer je poudaril, da je predsednik senata »ob zamenjavi nekaterih besed,« ob utemeljitvi sodbe zgolj prebral obtožnico in nič drugega. »Če so dejanja, ki jih očitajo obdolžencem, kazniva dejanja, potem je kaznivih 99 odstotkov vseh poslov v Sloveniji,« je dejal.

Zagovornica nekdanje finančnice Merkurja Janje Krašovec, Darja Roblek, je dejala, da Merkur s prodajo trgovskega centra ni bil oškodovan. »Sodnik je obtožnici sledil zgolj iz razlogov, da bo dal tožilcu možnost, da bo naredil tako obtožnico, ki bi bila lahko sposobna obravnave,« je poudarila. Krašovčeva, ki ji je sodišče prisodilo leto in pol zaporne kazni, pa je dejala, da »je bila izguba časa in denarja, da smo imeli toliko obravnav, saj se očitno dokazi (obrambe) sploh niso upoštevali«.

Nekdanji direktor koroškega podjetja Kograd Igem Oto Brglez, ki mu je sodišče prav tako prisodilo leto in pol zaporne kazni, je nad sodbo izrazil razočaranje. Obramba koroškega podjetja Kograd Igem, ki je bilo spoznano za odgovorno pri oškodovanju Merkurja, pa je po koncu sojenja ocenila, da je sodba »absolutno napačna,« saj je bila podana vrsta strokovnih razlogov, zaradi katerih bi moralo sodišče odločiti bistveno drugače.

S sodbo ni zadovoljen niti tožilec Jože Kozina, kot pravi, z zaseženim premoženjem Kordeža namreč ne bo »mogoče sestaviti niti dna črepinje«. O pritožbi bo še razmislil, bolj kot višina kazni pa se mu zdi pomembno, da so prelivanja premoženja iz ene družbe v drugo, storjena na škodo upnikov, opredeljena kot kazniva dejanja.

Važna je sporočilna vrednost te sodbe – vrniti zaupanje v pravno državo, je dodal Kozina, »in da bodo ljudje spet pripravljeni kot upniki nastopati v pravnem prometu in jih ne bo strah, da jih bodo plenili, kot so jih plenili v zadnjih letih – v korist posameznikov, ki so na račun njihovega denarja pridobivali lastniške deleže ...« je pojasnil Kozina, ki meni, da je treba proti čim več takim posameznikom začeti postopke, ker se bodo drugače, tako kot ti,ki so bili obsojeni včeraj, počutili kot žrtve.

Treba je slediti finančnim tokovom

Dr. Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede poudarja, da je pri gospodarskem kriminalu treba slediti finančnim tokovom, saj je ključno, da se pridobi nazaj čim več premoženja, ne pa da so ljudje v zaporu. V družbi je treba doseči, da se pogodbe spoštujejo in da se nagrajuje tiste, ki delajo v skladu z zakonodajo. Ne pa da se je kot junake kazalo tiste, ki so znali obogateti na kakršen koli način.

»Korak naprej bomo dosegli, ko bo poslovanje transparentno in bodo imeli gospodarstveniki tovarne in premoženje v Sloveniji in plačali tudi davke. Najbolj pomembno pri nas bo, da zmanjšamo tako imenovano neformalno ekonomijo. To je poslovanje gospodarstva, pri katerem se ne plača davkov in drugih prispevkov ter se s tem konkurira tistim, ki jih plačujejo. Ključen element je doslej v Sloveniji bil nadzor in kadrovanje bank, prek katerih se je lahko kontroliralo gospodarstvo in prek katerih je denar odtekal v davčne oaze. Na podlagi teh prvih sodnih primerov se bo izoblikovala praksa in odpravljale napake, tako da bo vedno težje prikriti takšna ravnanja v gospodarstvu,« je prepričan Dobovšek.

Za hitro izpeljane sodne postopke

Dejan Turk, predsednik Združenja Manager, je po sodbi komentiral: »Združenje Manager že dalj časa poziva, naj pravna država opravi svojo nalogo in hitro izpelje vse sodne postopke glede sumov gospodarskega kriminala in oškodovanja podjetij. Upamo, da se bodo tudi ostali postopki razvili tako hitro, kot so se v tem primeru.«