Brez odločitve, ali sta Turk in Rončević storila kaznivo dejanje

Ljubljana - Glavna obravnava, v kateri naj bi se ugotavljalo, ali sta nekdanja minister za znanost, izobraževanje, kulturo in šport Žiga Turk in vodja direktorata za visoko šolstvo Borut Rončević storila kaznivo dejanje, je minila brez vsebinske razprave. Sodnica je namreč prepričana, da bi primer moralo obravnavati okrožno in ne okrajno sodišče.

Sodnica ljubljanskega okrajnega sodišča Ana Testen je zavrgla obtožni predlog, v katerem tožilstvo Turku in Rončeviću pri podelitvi koncesij trem visokošolskim zavodom očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, izvršenih v sostorilstvu. Znano je, da je vlada Janeza Janše marca 2013, torej po tem, ko ji je parlament že izglasoval nezaupnico, objavila razpis za koncesije visokošolskim zavodom. Merila so bila določena tako, da so se na razpis za tri koncesije lahko prijavili zgolj štirje slovenski visokošolski zavodi. Pri tem sta Turk in Rončević po mnenju tožilke Jerneje Pielick drugim omogočila pridobitev nepremoženjske koristi. Sodnica se s tem ni strinjala, prepričana je, da sta s podelitvijo koncesij, za katere je bilo namenjeno dobrih pet milijonov evrov, omogočila premoženjsko korist. Po njenem mnenju zato za odločanje o tem primeru ni stvarno pristojno okrajno, ampak okrožno sodišče.

»Sodnica se je odločila za procesni ukrep, za katerega bi se po mojem mnenju morala odločiti že, ko je preizkušala obtožni predlog,« je po koncu obravnave povedal Rončevićev odvetnik Boštjan Penko in dodal: »Počakajmo na odločitev drugih pristojnih sodišč oziroma organov.«

Na sklep sodnice je mogoča pritožba, o kateri bi odločalo višje sodišče. »Po prejemu pisnega odpravka sklepa sodišča se bo tožilstvo odločilo in temu primerno ukrepalo,« je pojasnila tožilka Jerneja Pielick. Tožilstvo se bo po neuradnih informacijah pritožilo; če se za to ne bi odločilo, bi bila zadeva namreč zaključena.

Leta pozneje

Koncesije so bile podeljene pred skoraj tremi leti in pol, a so bile kmalu odvzete, saj je nova vlada takoj na začetku mandata od državnega pravobranilstva zahtevala vložitev tožbe za razveljavitev teh. Upravno sodišče je nato sklenilo, da je bil razpis nezakonit, njegova merila pa diskriminatorna.

Več kot dve leti in pol je tudi že minilo od kazenske ovadbe, ki jo je proti Turku in Rončevića na specializirano državno tožilstvo vložil nacionalni preiskovalni urad. Tožilstvo je podalo obtožni predlog aprila lani na okrajno sodišče, ki je sklenilo, da ni stvarno pristojno za reševanje tega primera. Zadeva je junija končala na okrožnem sodišču, konec septembra pa spet na okrajnem. Sodnica, ki ji je bil spis dodeljen, je nato podala še predlog za izločitev, ki pa je bil zavrnjen.

Kdaj bi se postopek na sodišču lahko nadaljeval, ne vemo, čeprav si, kot trdijo, vsi želijo, da se konča čim prej. »Meni je žal, da se stvari proceduralno odlašajo, rad bi, da se zadeva čim prej zaključi,« je včeraj povedal Turk, ki je prepričan, da je anonimna ovadba, ki je začetek zgodbe, »nadaljevanje politike z drugimi sredstvi«. Tudi Rončević je prišel na sodišče, ker je »želel s preverljivimi podatki in s sklicevanjem na relevantno zakonodajo vsebinsko pojasniti zadeve. Te priložnosti nisem imel. Če jo bom kdaj dobil, bom tako tudi naredil.«