Sojenje na mrtvi točki, enajsterica na prostosti

Celje - Tukajšnje višje sodišče je pred kratkim sprejelo sklep o odpravi pripora 11 domnevnim preprodajalcem mamil, ki jim že skoraj leto dni sodijo na celjskem okrožnem sodišču. Fadil Omić, Rama Shala, Boris Živković, Miladin Vuković, Drago Lučić, Dominik Ščavničar, Nedžad Zukić, Dejan Cvijanović, Mourad Derbal, Nusret Zuhrić, Samir Jahović in Alojz Hozjan so državljani Slovenije, Bosne in Hercegovine, Alžirije in Kosova. Zaradi domnevne preprodaje mamil so jih aretirali maja 2009, nato pa je stekel kazenski postopek. Ker pa se sojenje skoraj leto dni ni premaknilo z mrtve točke, saj se še vedno ukvarjajo z vprašanjem o zakonitosti postopka, je senat celjskega višjega sodišča ugodil zahtevi zagovornikov po odpravi pripora za enajsterico, medtem ko je Živković na prestajanju zaporne kazni. Naslednja obravnava je razpisana za 9. maj.

V odgovoru, zakaj odprava pripora, so višji sodniki napisali, da je bil obtožencem pripor odpravljen po analizi dosedanjega postopka sojenja. »Ta je pokazala, da je nastala kršitev določbe v II. odstavku 200. člena zakona o kazenskem postopku, saj postopek v tej zadevi ni tekel posebno hitro. Med posameznimi obravnavami so bili preveliki časovni razmiki, zadeva se v skoraj letu dni ni premaknila s faze ugotavljanja zakonitosti oziroma nezakonitosti dokazov in se torej še ni približala fazi sojenja. Po oceni sodišča tako ni bilo več mogoče govoriti o sojenju v razumnem roku za vse priprte obtožence. Zato je pripor zanje postal nesorazmeren ukrep, kar je eden izmed pogojev, ki jih ZKP zahteva tako za odreditev kot tudi za podaljšanje pripora. In prav dolgotrajnost postopka je bila vzrok pritožbe zagovornikov obtožencev, ki jo je nato obravnavalo sodišče,« je zapisalo celjsko višje sodišče.

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar konkretnega primera ni hotela komentirati. Povedala je, da bi moral biti kazenski postopek tako v teh kot v drugih pripornih zadevah, »kjer je toliko obdolžencev in so ti v priporu, hitro končan«. V zahtevnih in pripornih zadevah je treba po mnenju Brezigarjeve glavne obravnave razpisovati kontinuirano, hitro, ne enkrat na mesec, ne samo enkrat na teden, ampak tudi večkrat. »Potrebno je suvereno vodenje sojenja, ki prepreči neutemeljeno zavlačevanje postopka. Glavno je, da ima sodnik vajeti v rokah,« so nam sporočili stališče Brezigarjeve iz njenega urada.