Spet o psihičnem stanju Petra Reberca

Obnovljen postopek, v katerem Peter Reberc toži državo.

Objavljeno
24. oktober 2017 16.58
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Ljubljana − Ali je bil Peter Reberc, nekdanji veleposlanik v Španiji, prišteven ali ne, bo pomembno tudi v obnovljenem postopku na delovnem in socialnem sodišču, kjer nekdanji veleposlanik toži ministrstvo za zunanje zadeve zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja.

Peter Reberc, ki je vpleten v najmanj pet sodnih postopkov − tudi v Novi Gorici, kjer je kot roditelj obtožen spolne zlorabe otroka in pečanja z otroško pornografijo −, na delovnem in socialnem sodišču od nekdanjega delodajalca, ministrstva za zunanje zadeve, ponovno zahteva okoli 40.000 evrov odškodnine zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja. V prvotnem postopku je Reberc zahteval tudi vrnitev na delovno mesto, vendar to, je opozoril sodnik Dušan Medved, zdaj ni več predmet tožbenega zahtevka, ker je Peter Reberc od avgusta letos upokojen. Od tega datuma naprej tudi ne more več zahtevati odškodnine.

Nekdanji veleposlanik toži državo Slovenijo oziroma ministrstvo za zunanje zadeve, ker so ga poleti 2010 odpoklicali z mesta veleposlanika v Španiji in ga oktobra odpustili. Razlog za to je bil notranji nadzor, ki je razkril tri sklope nepravilnosti: nepravilno porabo proračunskih sredstev, visoko prekoračitev za reprezentanco, nespecificirane račune.

Rebercu so očitali kršitev več členov kazenskega zakonika, zakona o zunanjih zadevah in navodil o finančnem in materialnem poslovanju veleposlaništev. Konkretno to pomeni, da je Peter Reberc na račun države oziroma davkoplačevalcev med drugim sestavil neverjeten seznam stvari, ki jih je kupil, med drugim tudi 77 cedilnikov, 15 macol, 107 izvijačev, 1800 kozarcev, 1805 žlic in žličk in 1607 jedilnih vilic in tako naprej.

Peter Reberc je prepričan, da je bila odpoved nezakonita. Zato je na ljubljanskem delovnem sodišču zahteval odškodnino in vrnitev na delovno mesto, vendar mu na prvi stopnji ni uspelo dokazati nezakonitosti odpovedi. Tožbo je izgubil tudi na višjem sodišču.

Toda potem je bil ta postopek obnovljen zaradi sodnega postopka, ki je potekal v Kopru. Tam je država tožila nekdanjega veleposlanika in je zahtevala odškodnino v višini 73.369 evrov. Sodišče je državi prisodilo polovico tožene vsote, torej 36.819 evrov, saj je menilo, da je bilo zunanje ministrstvo soodgovorno za to, da je sploh lahko bil tako razsipen.

Toda višje sodišče je julija lani razveljavilo sodbo prvostopenjskega delovnega sodišča na podlagi ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke Dragana Terziča, ki je na zaslišanju zatrdil, da Reberc že ob nastopu funkcije veleposlanika v Madridu leta 2007 zaradi psihotične motnje ni bil sposoben opravljati svoje službe. Pojasnil je, da je Reberc že pred nastopom položaja veleposlanika trpel za psihotično motnjo v povezavi z obsesivno-kompulzivno motnjo: slišal je glasove in imel občutek, da ga zasledujejo, obsesivno-kompulzivna motnja pa se je navzven kazala v povsem iracionalnih dejanjih kopičenja nepotrebnih stvari.

V Kopru se je na delovnem sodišču začelo ponovno sojenje, mnenje izvedenca pa je bilo razlog za obnovo postopka na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, kjer Reberc zahteva odškodnino za izredno odpoved delovnega razmerja. Ker postopek v Kopru ni končan, bodo tudi v Ljubljani ugotavljali, ali je bil Peter Reberc za svoja dejanja prišteven, delno prišteven ali neprišteven. Zato je sodnik Dušan Medved za nadaljnji narok, ki bo sredi januarja, določil zaslišanje dveh prič oziroma nekdanjih dveh zaposlenih na slovenskem veleposlaništvu v Španiji v obdobju, ko je bil veleposlanik Peter Reberc, svoje mnenje pa bo pripravil tudi izvedenec klinične psihiatrije.