Srbi poslušali sproščen pogovor preprodajalcev

Ljubljana – Na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo skupini, ki naj bi skupaj s srbsko kriminalno združbo sodelovala pri tihotapljenju heroina iz Turčije in kokaina iz Dominikanske republike. Domnevni člani so vpletenost v nelegalne posle že na začetku sojenja zanikali.

Iz pripora so predvčerajšnjim na ljubljansko okrožno sodišče pripeljali Dejana Keferta, Fredija Kukovca, Jakoba Jakija Berganta ter brata Antona in Simona Lucaja, ki so jih preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada s 30 kriminalisti in specialci zaradi tihotapljenja heroina in kokaina sicer prijeli že septembra 2012. Peterici bi družbo na zatožni klopi moral delati tudi Slaviša Kojadinović, a je na begu.

Združbo, pri prijetju katere je v zaključni fazi sodeloval tudi srbski oddelek za boj proti organiziranemu kriminalu, so na sodišču o krivdi povprašali maja lani. Takrat je tožilstvo za vse predlagalo med šest in osem let zapora, a krivde za tihotapljenje heroina in kokaina ni priznal nihče.

V Amsterdam vozili rjavi prah

Vsi, ki so se znašli na zatožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča, so bili v preteklosti sicer že obsojeni, Kukovec celo na 15 let na Norveškem, tudi zaradi tihotapljenja droge. Po prepričanju tožilstva so sodelovali v srbsko-slovenski kriminalni združbi, v kateri je imel po podatkih tožilstva največjo vlogo Vinko Rakonjac, sodelovali pa so še z drugimi Srbi – Dejanom Nedovićem, Draganom Tomićem, Dejanom Abramovićem in Enverjem Selimanovićem, pa s Črnogorcem Vladimirjem Boškovićem in neznanci iz Nizozemske, Turčije in Dominikanske republike. Rakonjac je po prepričanju tožilstva Slovence organiziral, da so v Amsterdam na Nizozemskem, kjer se je povezal s kupci heroina, vozili rjavi prah.

Tožilstvo obtoženim sicer očita, da so heroin, skupaj 7,5 kilograma, jeseni 2011 kupili v Turčiji. Za kilogram rjavega prahu naj bi odšteli po 24.000 evrov, na Nizozemsko pa naj bi potoval v več manjših pošiljkah. A vedno niso bili uspešni. Smolo je v Avstriji imel Fredi Kukovec, ki se je nekega dne v Ljubljani vkrcal na avtobus. Ko so avstrijski organi med kontrolo potnikov pregledali njegovo prtljago, so namreč našli več kot dva kilograma heroina.

Kokain v obešalnikih

Kokain je združba kupovala od neznancev v Dominikanski republiki, zanj so odšteli okrog 40.000 evrov za kilogram. Tožilstvo trdi, so hoteli v Sloveniji, Srbiji, Španiji in na Nizozemskem prodati pet kilogramov kokaina, a je vse skupaj padlo v vodo. Štirinajstega januarja 2012 so namreč na letališču v Punta Cani v Dominikanski republiki aretirali Srba Nejbojšo Bojovića, ki je imel med prtljago štiri obešalnike, v njih pa 2,5 kilograma kokaina. Tudi Bergant, tako trdi tožilstvo, bi moral v obešalnikih pretihotapiti kokain in je bil kot »turist« že v Dominikanski republiki ter imel v Punta Cani rezerviran povratni let. A se je dobavitelj kokaina zaradi prijetja srbskega kurirja ustrašil, zato ga je Bergant med 15. in 17. januarjem čakal zaman.

Primešal škodljive primesi

Tožilstvo je sicer v obtožnici opredelilo vloge, ki so jih imeli določeni člani skupine. Med seboj so komunicirali po »delovnih telefonih«, a tudi po teh so se pogovarjali le o tem, kje se bodo srečali in nikoli o poslu. Srečanja so potekala na istih krajih na Hrvaškem in v Srbiji. Ko so mislili, da so na varnem pred ušesi organov, pa so spregovorili povsem odkrito. Tako so se na primer v Srbiji pogovarjali o tem, da so Kukovca prijeli v Avstriji, pa da so na Nizozemsko poslali slab heroin, ki naj bi mu Simon Lucaj – ta je skupaj z bratom heroin hranil doma –, da bi povečal količino, primešal škodljive primesi, zaradi tega pa so imeli odjemalci zdravstvene težave. A na njihovo smolo so srbski organi prostor, v katerem so bili, ozvočili in so poslušali vsako njihovo besedo.

Obramba je v tej zadevi sicer že na začetku sojenja predlagala izločitev dokazov, ki da so bili pridobljeni nezakonito. A so dokazi, tako tuji kot naši, ostali v sodnem spisu.

Sojenje gre h koncu

Sojenje se počasi bliža koncu. Na sodišču so predvčerajšnjim brali nekatere listine, še prej pa je predstavnik policije pojasnjeval poročilo o Kukovčevi poti na Nizozemsko. Njegova pot – tja naj bi potoval večkrat – je bila namreč razvidna iz telefonskih informacij, ki jih je na podlagi odredbe sodišča prestregel operater, nato pa jih je prek sistema za nadzor elektronskih informacij prejela slovenska policija.