Tiskane izdaje
Ljubljana – Za Delo so na kranjski policijski upravi potrdili, da so na brniškem letališču Jožeta Pučnika prijeli kosovskega državljana, po neuradnih navedbah gre za nekdanjega premiera te države Ramusha Haradinaja.
Srbski spletni portal B92, ki povzema prištinske medije, poroča, da so ga pridržali med vračanjem iz Nemčije. Kot je sam povedal za prištinske medije ni aretiran, ampak mora s slovenskimi oblastmi zgolj razčistiti nekatere nejasnosti, povezane s srbsko tiralico iz leta 2006. »Nisem aretiran, potrebujem le čas, da se uredijo stvari s slovenskim sistemom,« je po poročanju B92 z nasmehom povedal Haradinaj in dodal, da je zaradi celotnega zapleta zamudil let v Prištino.
Kot poroča STA je Haradinaja zaslišal preiskovalni sodnik kranjskega sodišča, ki ga je po zaslišanju izpustil na prostost, vendar mora kljub izpustitvi ostati v Sloveniji, dokler ne preverijo, kako je s tiralico. Haradinaj je med zaslišanjem podal obljubo, da ne bo zapustil Slovenije brez dovoljenja sodišča. Ob tem so mu odvzeli potni list.
Tanjug, ki povzema kosovske medije, poroča, da je Haradinaj razočaran nad slovenskimi oblastmi. »Na vseh letališčih je ta nalog umaknjen, razen na tem v Ljubljani. Med potjo sem šel čez kar nekaj letališč in nisem imel težav. Ampak ti [Slovenci] so enaki kot tisti [Srbi], njihovi bratje,« je povedal Haradinaj.
Iz Hradinajeve stranke Zavezništvo za prihodnost Kosova so sporočili, da je incident poskus očrnitve Haradinaja, in pozvali k njegovi takojšnji izpustitvi.
Srbsko tožilstvo za vojne zločine po navedbah spletne strani Balkan Insight proti Haradinaju trenutno vodi tri preiskave in ga obtožuje odgovornosti za uboj najmanj 60 ljudi. Po navedbah srbskega portala B92 je Beograd proti njemu vložil 108 kazenskih prijav.
Večkrat obtožen, nikoli obsojen
Ramush Haradinaj je po demonstracijah kosovskih Albancev leta 1989 emigriral v Švico, kjer ga je rekrutiralo Narodno gibanje Kosova, iz katerega je nastala Osvobodilna vojska Kosova (OVK). Na Kosovo se je vrnil leta 1997, leto pozneje pa je postal eden izmed regionalnih voditeljev OVK. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena posebna enota OVK Črni orli, ki ji pripisujejo odgovornost za mučenje in poboj več deset srbskih civilistov. Po razpustitvi in demilitarizaciji OVK leta 2000 je postal namestnik Agima Çekuja, poveljnika Kosovskega zaščitnega korpusa. Ko se je umaknil s tega položaja, je postal predsednik nove stranke Zveza za prihodnost Kosova, ki je bila ustanovljena leta 2000. Konec leta 2004 je postal kosovski premier, a po vsega stotih dneh na položaju odstopil, ker ga je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) leta 2005 obtožilo vojnih zločinov med spopadi na Kosovu v letih 1998 in 1999.
Haaško sodišče je nekdanjega kosovskega premiera Haradinaja novembra 2012 sicer oprostilo vseh obtožb zaradi mučenja in umorov srbskega prebivalstva med kosovsko vojno za neodvisnost. Hkrati je sodišče oprostilo tudi dvojico nekdanjih pripadnikov OVK Idriza Balaja in Lahija Brahimaja.
Sodišče je takrat ugotovilo, da obtoženi niso sodelovali v združeni zločinski organizaciji, katere namen je bilo očistiti območje srbskega prebivalstva. Poleg tega je tribunal po besedah predsedujočega sodnika Bakoneja Molota ugotovil, da je bilo nekaj prič nezanesljivih in da ni kredibilnih dokazov, da je Haradinaj vedel za zločine, ki so se dogajali v vasi Jablanica.
Trojico so sicer oprostili na delno ponovljenem sojenju, ki ga je prizivno sodišče odredilo zaradi sumov, da je na prvem sojenju, ki zaključilo aprila 2008, prišlo do zastraševanja prič tožilstva. Haradinaja – najvišjega predstavnika Kosova, ki se je moral zagovarjati pred haaškim sodiščem – in nekdanjega člana OVK Idriza Balaja je sodišče na prvem sojenju oprostilo v 37. točkah obtožnice, med drugim tudi za vojne zločine in zločine proti človečnosti, tretjega obtoženca, Lahija Brahimaja, pa zaradi mučenja obsodilo na šest let zapora. Po pritožbi tožilstva je sodišče odredilo prvo delno ponovitev sojenja v zgodovini sodišča in prvo sojenje zaradi zastraševanja prič tožilstva označilo za »polom pravice«.
Haradinaju in Balaju je nova obtožnica haaškega sodišča v šestih točkah očitala vojne zločine zaradi domnevnega mučenja in umora Srbov ter ostalega nealbanskega prebivalstva med kosovsko vojno za neodvisnost od Beograda. Tretjega obtoženca Brahimaja pa je obtožnica v štirih točkah bremenila zaradi njegove vloge v boju med albanskimi gverilci in srbskimi vojaškimi silami. Vsi trije so trdili, da so nedolžni.
